Vaš največji tekmec pri lovu na niz petih etapnih zmag je bil Andrea Guardini, sprinter ekipe Farnese Vini, ki je letos v sprinterskem zaključku na Giru premagal tudi Marka Cavendisha.

Ja, Guardini je bil res glavna zvezda te dirke. A ker je tipičen sprinter, ni prišel čez nekatere klance. Tri etape sem dobil po zaslugi klancev pred ciljem, ki jih je zmogla skupina tridesetih ali nekaj več kolesarjev. To je bila lahka naloga. V zadnjem včerajšnjem klasičnem sprintu pa sem ga presenetil z zgodnjim začetkom sprinta, približno 400 metrov pred ciljem. Po etapi mi je čestital in priznal, da se ni počutil najbolje. Da je imel noge prazne.

Dirka je potekala na veliki nadmorski višini. Ste si doma za privajanje pomagali z višinskim šotorom?

Vpliva velike nadmorske višine sem se zares bal. Najvišji vrh dirke je bil zelo visoko, na kar 3879 metrov, začeli pa smo na 2400 metrih. Z višinskim šotorom si nisem pomagal, saj nisem upal tvegati slabega počutja v obdobju državnega prvenstva (z nekaj smole je bil le peti, op. p.) Glede na druge sem višino dobro prenašal, predvsem na klance, le pri menjavi ritma sem imel nekaj težav.

Očitno ste tudi dobro tempirali formo. Za mnoge je to zelo pomembna dirka.

Malo je "pomagala" poškodba stegenske mišice v začetku junija in zaradi tega sem moral vrhunec forme premakniti. Tako na dirki Po Sloveniji nisem bil optimalen. Kot nalašč pa mi je to prišlo prav na Kitajskem. Ne nazadnje je glede kategorije UCI in odmevnosti to veliko bolj pomembna dirka od slovenskega Toura.

Kitajsko dirko so Slovenci do letos že zaznamovali s šestimi etapnimi zmagami (Fajt, Gazvoda, Kocjan). Očitno ste bili med najmočnejšimi, če vam je uspelo v enem letu skoraj ponoviti ta niz. Bili ste blizu tudi ponovitve lanske skupne zmage Gregorja Gazvode.

Bitka za generalno razvrstitev je bila zame misija nemogoče. Drugi dan sem oblekel rumeno majico, a mi je ni uspelo zadržati. Z ekipo v okrnjeni zasedbi se ni dalo narediti rezultata, s čimer se je tudi na Kitajskem potrdilo pravilo, da brez ekipe ni zmag. Osredotočili smo se na etape, po zaslugi odbitkov sekund pa sem se prebil na šesto mesto, 29 sekund za zmagovalcem. Z izjemnim trudom izkušenega Kerkeza, mladih Džamastagiča, Miklja in Bitenca ter spremljevalne ekipe z Matejem Staretom nam je sijajno uspevalo. Pa maserja Tomaža "Jerrya" Jerasa ne smem pozabiti, ki je šel z nami prostovoljno, našim nogam pa je vsak dan pomagal, da so bile kot nove.

In odzivi na ta vaš sanjski peterček?

Neverjetni. Dirka je po medijski plati kot francoski Tour v Evropi. Intervjuji, fotografiranja, avtogrami. To mi je dajalo le dodatno energijo. Najboljše pa je, da sem dobil tudi nekaj ponudb tujih klubov.