Toda če vam pogled seže malce dlje proti zahodu, tja do Furlanije - Julijske krajine, lahko kmalu spoznate, da sorodne festivalske dimenzije in posledični razvoj pokrajine niso misija nemogoče. Mednarodni turistični tokovi so tja prav po zaslugi festivalskih dogodkov z osrednjih asfaltnih povezav - tako opevanega geostrateškega položaja v Sloveniji nikakor ne znamo izkoristiti - naredili manjši ovinek. Kako sicer drugače pojasniti, na primer, fenomen razvoja mesteca Azzano Decimo, ki ga mnogi ne najdejo niti na zemljevidu, kaj šele, da bi kdaj stopili vanj? To je mestece, ki je pred desetimi leti in več začelo dihati z mini glasbenim festivalom Fiera Della Musica in posledice so bile že kmalu vidne: boljša infrastruktura in kakovost okolja.

Kaj takšnega pri nas, kjer vsak hišni prag premore vsaj eno civilno iniciativo, najverjetneje ni mogoče. Radij tolerance se namreč konča na mejni črti domačega dvorišča, čez katero ne sme niti povišana frekvenca, kaj šele tuja noga. Pa vendar: vprašajte prebivalce Tolmina, kako se napolnijo njihove blagajne, ko tam vsako poletje gostijo metalsko pleme.

Pokrajina rock festivalov

Posebno poglavje pri festivalih predstavlja program; v prerez bom vzeli štiri najbolj izstopajoče tovrstne dogodke na drugi strani naše meje z Italijo. Pravzaprav - z izjemo obrtniškega No Borders Music Festivala - ostaja velika skrivnost, kako organizatorjem sploh uspe prepričati žive legende, aktualne prvokategornike ali pa vsaj člane zgornje mednarodne B-lige. Podoben kakovostni preskok letos uspeva našemu Schengenfestu, ki močno izstopa iz dolgočasne uravnilovke, kjer je "line up" možno napovedati vsaj za nekaj let vnaprej. Prav na podlagi programske (ne)predvidljivosti se festivali na tej in oni strani meje ločijo med seboj - na tiste, ki imajo "jajca" in raziskovalno žilico, ter tiste, ki ponujajo le povprečno zabavo, mečkanje v blatu in nekaj preverjenih imen za dosego finančne ničle. In cena vstopnice? Sir Oliver bi rekel: "Malenkost."

Na poti proti Benetkam praktično na križišču pri mestu Pordenone stoji slikovito mestece Sesto Al Reghena. Tam od leta 2006 pripravljajo festival Sextonplugged, ki zna poiskati hitro vzpenjajoče se umetnike, tik preden dokončno zaslovijo. Letošnji primer je zagotovo Perfume Genius, ki je z Big Deal v torek odprl letošnjo izvedbo. Do konca meseca se bodo zvrstili še Beth Jeans Houghton and The Hooves of Destiny, Chris Garneau, Olafur Alnards, My Brightest Diamond, Fanfarlo in Other Lives, vmes (21. julija) pa se tam pripravlja še nemško govoreči večer z nam dobro znano Soap & Skin ter Apparat & Band.

Že nocoj Pulp in Morrissey

Nekaj kilometrov severneje leži že omenjeno mestece Azzano Decimo. Na sejem in praznik glasbe hkrati so tokrat - poleg vseh vinilnih borzijancev - povabili britpop alternativce Pulp v navezi z indie ogrevači Mystery Jets in Orange (nocoj) ter ska prvake Madness, ki jim bodo v oporo Casino Royale in Statuto (jutri). Sočasno poteka tudi natečaj za mlade skupine, medtem ko po polnoči svoje gramofone priklopijo didžeji, ki poskrbijo, da mesto ne (za)spi.

Ljubitelji neodvisnih frekvenc bodo nocoj sicer nedvomno v dilemi, saj bo Festival Ospiti d'Autore v Gradežu odprl večni (samo)mučenik Morrissey. Na slikovitem obalnem prizorišču bo zgodbo nadaljeval pop-funky-jazzist Al Jarreau (19. julija), končali pa indie-folker Damien Rice (25. julija) in prerojeni novovalovci Simple Minds (28. julija) s programom prvih petih albumov. No Borders Music Festival v Trbižu je tokrat skoncentriran čez vikend (od 19. do 21. julija), vsi koncerti pa bodo na glavnem trgu sredi mesta. Domače barve bo branil Vinicio Capossela, izseljenske škotski lomilec src italijanskega rodu Paolo Nutini, novorockovske pa notorični Kasabian. Zunaj festivalske ponudbe pa je treba opozoriti na največji koncert v teh geografskih širinah: 26. julija bo na velikem trgu Palmanove nastopil italijanski "Cohen", Paolo Conte.