Arhar bo skupaj s hrvaškim kolegom preučil omenjeno problematiko, nato pa bosta vladama predlagala rešitve zanjo. Da bosta državi skušali najti rešitev s pomočjo dveh finančnih strokovnjakov, sta se na srečanju v soboto v Dubrovniku dogovorila slovenski zunanji minister Karl Erjavec in njegova hrvaška kolegica Vesna Pusić.

Erjavec je že v sredo zvečer za TV Slovenijo napovedal, da bo slovenski strokovnjak Arhar. Kot je pojasnil, so se zanj odločili, ker dobro pozna problematiko. "Bil je tudi guverner centralne banke in točno ve, kaj so se pogovarjali glede tega vprašanja," je dejal.

Zunanji minister je sicer že pred dnevi izrazil željo, da bi imeli stališče strokovnjakov na mizi že septembra. Kdaj bo svojega strokovnjaka imenovala hrvaška vlada, ni znano.

Arhar je od 1. junija letos direktor Združenja bank Slovenije, pred tem pa je bil od leta 2003 prvi mož banke Unicredit Slovenija. Med letoma 1991 in 2001 je bil guverner Banke Slovenije, nato pa je do leta 2003 vodil Vzajemno.

Bil je tudi v ekipi slovenskih pogajalcev na pogajanjih o sklenitvi sporazuma o nasledstvu nekdanje SFRJ, po uveljavitvi tega sporazuma pa tudi član odbora za razdelitev finančnega imetja in obveznosti nekdanje SFRJ.

Sicer pa je ravno danes sodišče v Zagrebu zavrnilo tožbo Zagrebške banke proti LB in NLB v zvezi s poplačilom hrvaških varčevalcev LB. Zagrebška banka je od toženih strank zahtevala plačilo v višini okoli pol milijona evrov in pripadajoče obresti, skupaj skoraj milijon evrov.

Tokratna sodba zadeva eno od skupaj 18 tožb, ki jih je Zagrebška banka vložila proti LB in NLB na hrvaških sodiščih na podlagi pooblastil hrvaškega finančnega ministrstva iz let 1995 in 2000, da v njegovem imenu vodi postopke proti slovenskim bankam.

Podobna pooblastila kot Zagrebška banka je od hrvaške vlade dobila Privredna banka Zagreb (PBZ), ki je prav tako tožila LB in NLB. Postopki so na hrvaških sodiščih potekali od leta 1996, hrvaško vrhovno sodišče pa je leta 2010 razveljavilo vse tožbe obeh bank in jih vrnilo v vnovični postopek. V začetku septembra bo narok po ponovljeni tožbi PBZ proti LB in NLB.

Postopki na sodišču so povezani s terjatvami za sredstva, ki sta jih na podlagi jamstva, ki ga je hrvaška država dala varčevalcem po razpadu bivše Jugoslavije, Zagrebška banka in PBZ izplačali hrvaškim državljanom z deviznimi prihranki v LB.

Za Slovenijo so pooblastila hrvaške vlade Zagrebški banki in PBZ sporna. Ljubljana namreč vztraja, da je spor o LB vprašanje nasledstva, ki je posledica razpada bivše skupne države, kar je po dolgih letih zavračanja Hrvaška sprejela leta 2010 po dogovoru takratnih premierov Boruta Pahorja in Jadranke Kosor.