Tako bi banka do konca leta 2013 potrebovala do največ 500 milijonov evrov dodatnega kapitala, je pojasnil minister. Dodal je, da so v pregledu podobno kot pri obremenitvenih testih opredelili več gospodarskih scenarijev.

Omenjenih pol milijarde evrov je tako višina dodatnega kapitala, ki bi ga banka potrebovala v najslabšem primeru. Po osnovnem scenariju bi po ministrovih besedah zadoščala že nedavna dokapitalizacija.

Ta namreč ni znašala le 382,9 milijona evrov, kolikor so prispevali država, Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba, temveč je banka z lastnimi ukrepi sprostila dodatni kapital. Skupno povečanje kapitala je tako dejansko znašalo 500 milijonov evrov.

Postopkovnik skrbnega pregleda banke je določal, da se pregleda kreditna posojila banke v obsegu 75 odstotkov vsega portfelja banke. Torej je 30 ljudi na tem delalo mesec in pol, je povzel Šušteršič.

Skrbni pregled je opravila družba European Resolution Capital Fund, plačala ga je banka, naročili pa lastniki. Pri tem je sodelovala tudi Evropska komisija, saj bo ta morala potrditi prenos slabih terjatev banke, če in ko bo do tega prišlo.

Terjatve v treh skupinah

Pregled je terjatve banke razvrstil v tri skupine: neproblematične, ki se redno odplačujejo, t.i. rumene terjatve, kjer so zamude pri plačilih, a se ta lahko z ustreznim prestrukturiranjem izvedejo, in t.i. rdeče terjatve, ki se jih najbrž ne bo dalo izterjati.

Vlada se je že minuli teden ukvarjala s tem, kako se spopasti s problematiko slabih terjatev v bankah. Pri tem je tehtala med reševanjem znotraj ali zunaj banke.

Odločila se je za prenos slabih terjatev skupaj z zavarovanji ven iz bank, s čimer jih ne bi bilo treba znova dokapitalizirati. V predlogu zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki ga je vlada danes sprejela, je tako tudi člen, ki omogoča, da se na eno od odvisnih družb holdinga prenesejo slabe terjatve in zavarovanja.

Holding oziroma njegova odvisna družba lahko tako pridobiva in upravlja premoženje, ki ga v okviru prestrukturiranja banke odplačno prenesejo na holding oziroma njegovo odvisno družbo, ob tem pa na holding preidejo tudi pravice do prednostnega poplačila, hipoteke, zastavne pravice, pravica iz pogodbe s porokom, pravice do obresti in do pogodbene kazni ter druge stranske pravice.

Hkrati s prenosom slabih terjatev se na holding oziroma njegovo odvisno družbo prenese tudi vso premoženje banke, ki je bilo do prenosa slabe terjatve pridobljeno na podlagi izvršenih stranskih pravic.

Za financiranje odkupa slabih terjatev bank lahko holding oziroma njegova odvisna družba izda obveznice s poroštvom države in najema posojila s poroštvom države.

Holding lahko pridobiva tudi naložbe v obliki kapitalskih instrumentov, ki jih izdajo banke in se upoštevajo pri izračunu kapitala banke ter dokapitalizira banke z denarnim ali stvarnim vložkom. Med temi so tudi pogojno zamenljive obveznice.

Maksimalno tveganje pri tem je po Šušteršičevih besedah omenjenih 500 milijonov evrov. Ker pa bodo terjatve prenesene po dejanski ekonomski vrednosti in naj bi holding del terjatev izterjal ali pa unovčil velik del zavarovanj, je Šušteršič bolj optimističen. Ocenjuje namreč, da država s tako rešitvijo dobi čas, da se poplača večji del terjatev, izguba pa je na koncu manjša ali je sploh ni.

NLB lahko do konca leta začne poslovati kot normalna banka

Druga korist takšne operacije, ki bi bila lahko zaključena do konca leta, pa je, da lahko NLB začne poslovati kot normalna banka in postane zanimiva za vlagatelje, pravi minister. S tem si lahko država povrne dokapitalizacijo, dodaja.

Pri tem je priznal, da bo država prehodno res postala lastnica nekaterih lastniških deležev v podjetjih, kot je na primer Mercator, a ugotovil, da je bila že zdaj posredno lastnica in vsaj v primeru Mercatorja odločitev o prodaji ni bila izključna odločitev NLB.

Vlado sicer čaka še priprava podrobnega načrta sanacije bančnih bilanc, da bo ta v sladu z evropsko zakonodajo. Zatrdil je, da se bodo pri tem zgledovali po izkušnjah iz Irske in Španije.

Pregled tudi v NKBM in Abanki

Šušteršič je dejal, da v drugi največji slovenski banki, Novi Kreditni banki Maribor, skrbni pregled že poteka na podoben način, izvedli pa naj bi ga tudi v Abanki. Minister poleg tega pričakuje še poročilo od Banke Slovenije. Ta je vladi poslala preliminarne podatke o slabih terjatvah na podlagi ankete med bankami. Minister sicer ni želel tvegati ocene obsega slabih terjatev za celotni bančni sistem.

Na vprašanje o precejšnjih razlikah v ocenah skrbnega pregleda in Banke Slovenije glede obsega problematike slabih terjatev je Šušteršič dejal, da te razlike niti niso tako velike. Je bil pa skrbni pregled po njegovih besedah precej natančnejši, a ob tem tudi bolj konservativen od ocen samega vodstva NLB. Prvi mož banke v odstopu Božo Jašovič je tako govoril o treh milijardah evrov slabih terjatev.

Skrbni pregled v NLB sicer po ministrovih navedbah omogoča tudi ugotavljanje odgovornosti za dejanja, ki imajo značilnosti kaznivih dejanj. Vlada je že pozvala vse organe, naj se vključijo v forenzični pregled v banki, ki bo potekal v naslednjem koraku.