Spet drugi so bili v dvomih glede vsebine uvoženih smeti. "Naši odpadki niso enaki kot njihovi, saj so slednji mešani. Poleg tega mozeljska deponija ni urejena v tolikšni meri, da bi lahko sprejemala odpadke iz drugih občin," je prepričan svetnik liste Za vse ljudi Marjan Hočevar, ki ga niso pregovorila niti zagotovila, da so odpadke na deponiji ročno sortirali in jih nato še strojno obdelali.

Povsem prepričani pa v Kočevju niso niti o tem, da je skrajni rok za zaprtje deponije Mozelj, ki je napovedan za 31. december 2015, res tudi zadnji. Področje odpadkov in trženja se spreminja iz dneva v dan, zato je možno, da deponija ostane odprta tudi po tem obdobju. "Seveda je možno, saj so stvari nedorečene. A če enkrat zapravimo priložnost, ki jo imamo, nam je drugi ne bo ponudil, oziroma jo bo, a po bistveno dražjih pogojih," meni Janko Veber iz SD. A prav veliko možnosti Kočevci nimajo več, izpustili pa so še zadnjo, in sicer delno zapiranje deponije. "Del kapacitet, namenjenih za naše potrebe, bi lahko pustili odprt, preostanek pa bi predčasno zaprli. S tem bi precej zmanjšali tudi potrebna sredstva za finančno jamstvo, ki je za zapiranje nujno. A to priložnost smo zamudili, saj bi morali dela izvesti v roku treh mesecev, svetniki pa bodo o tem razpravljali šele septembra," je dejal direktor Komunale Kočevje Marko Kljun. Razlog za takšno odločitev so bili nezadostni podatki o najnovejši možnosti, sprejemanje odločitev na podlagi pavšalnih informacij pa bi bilo po Vebrovem mnenju povsem neresno.

Neznank je še vedno veliko, jasno pa je, da bodo Kočevci v Mozlju, kjer je prostih kapacitet za 73.000 ton, do leta 2015 odložili le okoli 13.000 ton odpadkov. Ali bo rok podaljšan tudi po tem obdobju, pa niti ni pomembno, saj se bo treba z vsaj petkrat dražjim odvozom kočevskih smeti na druge deponije soočiti prej ali slej.