Ko je v oddaji Vroči stol na Info TV povedal Janša, v ustavni prisegi piše, da bomo delali za blaginjo Slovenije. Ob tem je opozoril, da Slovenija bolj potrebuje EU kot oni nas. Slovenija potrebuje kohezijska sredstva iz evropskega proračuna. "To so naša edina investicijska sredstva v naslednjih letih. Vse to je lahko pod vprašajem, če zavez, ki smo jih dali, ne bomo izpolnili," je še dodal premier.

Poročila po dveh tednih še ni

Janša je še dejal, da se je pred dvema tednoma skupaj z ministrom za finance Janezom Šušteršičem sestal z guvernerjem Banke Slovenije Markom Kranjcem, s katerim so se dogovorili, da bo centralna banka za DZ pripravila poročilo o razmerah v slovenskem bančnem sistemu in tudi predlagala svoj vidik reševanja.

"Od takrat sta minila že dva tedna, vendar tega poročila še vedno ni. Obljubljeno je za konec meseca," je dejal Janša in dodal, da bo Kranjec sicer na zaprtem delu izredne seje DZ poslankam in poslancem predstavil stanje v bančnem sistemu. "Takšen je najin današnji dogovor."

O številkah domnevnih slabih kreditov v Novi Ljubljanski banki (NLB) Janša ni želel špekulirat, prav tako ni komentiral, kako natančno je poročilo o slovenskem bančnem sistemu, ker ga še niso videli oz. prebrali v celoti. Kot je dejal, ga bo vlada obravnavala v četrtek.

Do konca leta bodo za NLB našli tretjega partnerja

"Mislim, da je stanje deloma boljše od tega, kar se prikazuje v medijih glede šestih ali osmih milijard evrov slabih terjatev," je povedal Janša. Ob tem je poudaril, da je to odvisno tudi od tega, kako se oceni neko podjetje, ki je dolžno in ti kredita ne more vračati. Poleg tega pa samo na podlagi slike ene banke ni možno verodostojno sklepati, kakšno je celovito stanje v našem bančnem sistemu, je dodal.

Premier je glede NLB dejal, da so se s z drugim največjim lastnikom KBC dogovorili, da bodo do konca leta za banko skupaj iskali tretjega partnerja.

Dolgih vrst, ki bi hotele kupiti slovensko nacionalno srebrnino ni in jih tudi ne bo, dokler ne bomo natančno vedeli, v kakšnem stanju so, je dejal. Ob tem je na vprašanje, ali si vlada želi ruski, kitajski ali ameriški kapital, dejal, da razmere niso takšne, kot so si jih še pred kratkim predstavljali slovenski davkoplačevalci.

Premier se je med drugim ustavil tudi pri vprašanju Slovenskega državnega holdinga, preko katerega bi, kot je dejal, na nek način zavarovali žepe slovenskih davkoplačevalcev. V holding se ne bi prenesli samo slabi krediti, najprej pa je treba ugotoviti realne razmere, šele kasneje pa iskati rešitve.

"Imamo vse elemente, da se o tem odločamo"

Kdor bo ob vedenju, da potrebne dvotretjinske večine ni, na dnevni red uvrstil končno glasovanje o vnosu fiskalnega pravila v ustavo, tvega vse posledice tega, da ta ustavna sprememba ne bi bila sprejeta, je povedal predsednik SD Igor Lukšič. Stranka se bo o fiskalnem pravilu izrekla v četrtek.

Lukšič je govoril po srečanju finančnega ministra Janeza Šušteršiča s poslansko skupino SD, kjer je bilo na dnevnem redu tudi fiskalno pravilo. Šušteršič je pojasnil, da so se pogovorili o koalicijski razlogih za to, da se ta ustavna sprememba sprejme, in o pomislekih SD. "Predstavili smo jim sliko, odločali pa se bodo sami," je bil kratek minister.

Lukšič je spomnil, da ima SD v četrtek konferenco stranke, kjer se bo stranka odločala o stališču stranke glede vnosa fiskalnega pravila v ustavo. "Imamo vse elemente, da se o tem odločamo," je dejal predsednik SD.

Ko gre za odločilno glasovanje, če se bo koalicija odločila, da ga postavi na izredno sejo DZ prihodnji teden, pa se bodo poslanci po Lukšičevih besedah odločali po lastni vesti.

Ob tem je zatrdil, da zaenkrat poslanci vztrajajo pri dosedanjih stališčih. Ob glasovanju o začetku postopka spreminjanja ustave z vnosom fiskalnega pravila so proti glasovali trije poslanci SD, končni predlog spremembe ustave pa sta na ustavni komisiji potrdila oba njena člana iz vrst SD - Borut Pahor in vodja poslanske skupine Janko Veber.

Vendarle gre za spremembo ustave

Za uspeh glasovanja mora ob pričakovanem nasprotovanju vseh poslancev Pozitivne Slovenije glasovati vsaj osem poslancev SD.

Lukšič je zatrdil, da gre vendarle za spremembo ustave, ki zahteva še dodatne osvetlitve in premislek, kakšno sporočilo bo dala država, če sprememba ne bo sprejeta. V SD so tako danes opozorili, da bo tisti, ki bo dal glasovanje na dnevni red ob vedenju, da nima potrebne večine, tvegal vse posledice.

Predsednik vlade Janez Janša je nedavno ob napovedi, da bo vlada prisiljena predlagati, da DZ o vnosu fiskalnega pravila v ustavo glasuje še pred poletnimi počitnicami, povedal, da bo glasovanje trenutek resnice za vse parlamentarne stranke. Od njega naj bi bilo zelo odvisno tudi reševanje nakopičenih težav v slovenskem bančnem sistemu.

Vlada na tem zakonu ni delala

Veber je zatrdil, da so poslanci SD v pogovoru s Šušteršičem posebej izpostavili vprašanje izvedbenega zakona, saj je strokovna skupina pri ustavni komisiji jasno zapisala, da je treba vzporedno z vnosom fiskalnega pravila v ustavo obravnavati tudi izvedbeni zakon. Tega mora DZ prav tako potrditi z dvotretjinsko večino.

Veber pravi, da vlada na tem zakonu, odkar je postopek odločanja o vnosu fiskalnega pravila obstal na zadnji stopnički, ni delala. Če se bo koalicija odločila za glasovanje, v SD pričakujejo, da pred tem izpolni tudi to obvezo.

Vodja poslanske skupine SD ocenjuje, da vseeno obstaja možnost, da DZ o tem vprašanju na izredni seji prihodnji teden vendarle ne bi odločal.