Gre za eno od tožb, ki sta jih Zagrebška banka in Privredna banka Zagreb (PBZ) vložili proti LB in NLB na hrvaških sodiščih na podlagi pooblastil hrvaškega finančnega ministrstva iz leta 1995 in 2000, da v njegovem imenu vodita postopke proti slovenskim bankam.

Postopki na sodišču so povezani s terjatvami za sredstva, ki sta jih na podlagi jamstva, ki ga je hrvaška država dala varčevalcem po razpadu bivše Jugoslavije, izplačali Zagrebška banka in PBZ hrvaškim državljanom z deviznimi prihranki v LB.

Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva je šlo za 544,4 milijona takratnih nemških mark (272 milijonov evrov).

Za Slovenijo so sporna pooblastila hrvaške vlade bankam. Ljubljana vztraja, da je spor o LB vprašanje nasledstva, ki je posledica razpada bivše skupne države, kar je po dolgih letih zavračanja Hrvaška sprejela leta 2010 po dogovoru takratnih premierov Boruta Pahorja in Jadranke Kosor.

Hrvaška je tako pripravljenost na nadaljevanje teh pogajanj pod okriljem baselske Banke za mednarodne poravnave (BIS) potrdila tudi v pristopnih pogajanjih z EU, kar je omililo slovensko blokado hrvaškega približevanja uniji.

Levosredinska hrvaška vlada sicer opozarja, da se je banka za mednarodne poravnave v Baslu (BIS) kasneje razglasila za nepristojno v primeru LB. Poudarjajo tudi večplastnost primera, ki ima tudi problem zasebno-pravnega odnosa banke in klienta.

Hrvaška vlada je sredi aprila sicer potrdila pooblastila Zagrebški banki in PBZ, ki pa jih je kmalu potem tudi umaknila.

Zunanji minister Karl Erjavec je prejšnji teden opozoril, da Hrvaška ne more sedeti na dveh stolih ter hkrati nadaljevati pogajanj v okviru nasledstva in voditi postopke na sodiščih.

Da problem obstaja, je potrdila tudi Hrvaška, potem ko sta se Erjavec in njegova hrvaška kolegica Vesna Pusić na nedavnem srečanju v Dubrovniku dogovorila, da bosta državi skušali najti rešitev s pomočjo dveh finančnih strokovnjakov iz Hrvaške in Slovenije.

Slovenska vlada bo na četrtkovi seji predvidoma obravnavala imenovanje slovenskega finančnega strokovnjaka, ki bo skupaj s hrvaškim preučil spor o nekdanji LB in vladama predlagal rešitev zanj. Erjavec je v ponedeljek izrazil željo, da bi imeli stališče strokovnjakov na mizi že septembra.

Na dnevnem redu četrtkove seje hrvaške vlade te točke zaenkrat ni.