Po mnenju analitikov organizacije bi moralo realno gospodarstvo povečati naložbe, saj se bo sicer gospodarska kriza le še poglabljala, z njo pa se bo poglabljala kriza zaposlovanja. Države morajo oblikovati skupni imenovalec za oblikovanje politik, ki bi vodile do večjega zaposlovanja in večje globalizacije.

ILO svetuje, naj se z izboljšanjem stanja v finančnem sistemu poveča možnosti za kreditiranje malega gospodarstva. Več naporov je treba vložiti v promoviranje investicij in povečati podporo iskalcem zaposlitve, zlasti mladim. Pri tem ILO za zgled daje skandinavske države, ki imajo za to oblikovane posebne programe.

Analitiki organizacije še ocenjujejo, da bi moralo rast produktivnosti v močnejših gospodarstvih območja evra spremljati rast plač, saj bi se s tem lahko spodbudilo potrošnjo.

Poročilo organizacije z naslovom Kriza zaposlovanja v območju evra: trendi in odzivi opozarja, da bo v vseh državah območja evra brez sprememb sedanjih politik, ki oblikujejo trg dela, prišlo do še večjega zaostrovanja razmer. V težavah ni samo območje evra, temveč vse svetovno gospodarstvo, opozarjajo v ILO.

Stopnja brezposelnosti se je v državah območja evra od leta 2010 povečala za več kot polovico, brezposelnih pa je več kot tri milijone mladih, starih med 15 in 24 let. Več kot tretjina delovno aktivnega prebivalstva je ali brez zaposlitve ali je izključena s trga dela, vse bolj pa se povečuje dolgotrajna brezposelnost.

Medtem ko so se s to težavo doslej najbolj ukvarjale južnoevropske države, se z vse bolj zaostrenimi razmerami na trgu dela srečujejo tudi v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Luksemburgu in na Malti, še ugotavljajo analitiki.

ILO je posebna organizacija Združenih narodov s 183 državami članicami.