Na letošnjem evropskem prvenstvu v Čeljabinsku v Rusiji ste osvojili bronasto kolajno, zato vas mnogi uvrščajo med kandidatke za olimpijsko kolajno.

Niti dosedanji dosežki niti dober položaj na svetovni lestvici, na kateri sem trenutno med najboljšo osmerico, seveda nista zagotovilo za kolajno v Londonu. Olimpijske igre so posebno tekmovanje, na katerem se vedno zgodi veliko presenečenj. Eni presenetijo pozitivno, drugi negativno. Upam, da ne bom med slednjimi.

V Pekingu 2008 niste nastopili, v Atenah 2004 ste bili deveti. Zagotovo računate na izboljšanje uvrstitve iz Grčije.

V Londonu bom šla na vse ali nič in prav nič ne bom kalkulirala. Borila se bom do zadnjega atoma moči in energije, kam me bo to pripeljalo, pa je seveda težko reči in napovedati. Nikakor se ne želim posloviti že po uvodni borbi, čeprav je po drugi strani seveda tudi to mogoče.

Poleg dobre dnevne forme in kančka športne sreče bo veliko odvisno tudi od razpleta žrebanja tekmovalnih parov.

Drži, kajti pri judu je zelo veliko odvisno od žrebanja. Glede na to, da so nosilke vnaprej določene, to pomeni, da se na primer vsaj v prvem krogu ne morem srečati z aktualno svetovno prvakinjo ali kakšno drugo nasprotnico, ki vsaj na papirju spada med najboljše. V kategoriji do 70 kilogramov je vsaka moja nasprotnica zelo nevarna, zato je moja prva želja, da na tatamiju pokažem vse, kar znam in zmorem. Upam, da ne bom razočarana in da ne bom razočarala.

In kakšna je vaša trenutna forma?

Na začetku sezone sem morala izpustiti nekaj pomembnih tekmovanj zaradi poškodbe rame. Ocenjujem, da sem trenutno pripravljena 80-odstotno. Kar zadeva borbeno kondicijo, so priprave potekale po načrtu. Najbolj pomembno je, da ni bilo kakšnih večjih poškodb. V dneh do iger bom skušala s trenerjem stopnjevati formo s specifičnimi treningi in obremenitvami, da bi tekmovanje pričakala optimalno pripravljena.

Ali že čutite olimpijski duh?

Z olimpijskimi igrami že imam izkušnje, zato jih zdaj, ko sem starejša, jemljem nekoliko drugače. V Atenah se z igrami kot dogodkom nisem obremenjevala in sem prišla tja z visokimi cilji, zapomnila pa sem si jih predvsem po živčnosti in razočaranju. Zato sem prepričana, da bom v Londonu - ne glede na dosežek - manj živčna in razočarana ter da bom znala bolj uživati.