Dileme, s katerimi se sicer srečujejo dopustniki, ki potujejo na bolj oddaljene destinacije, sedaj čutijo tudi turisti, ki se odpravljajo na sicer sorazmerno bližnjo hrvaško obalo. Po zadnjih podražitvah cestnin in trajektov pri sosedih, da o vedno dražjem bencinu sploh ne govorimo, tudi tamkajšnji turistični delavci priznavajo: pot je lahko celo dražja od namestitve.

Zato se morda ni odveč ozreti po krajih, do katerih ni treba potovati ves dan (ali vso noč), in poleg časa prihraniti tudi pri stroških.

V štirih urah od Ljubljane do plaže v borovem gozdičku

Tudi ljubitelji mirnih kotičkov na jadranskih otokih so lahko na plaži že opoldne, četudi se od doma ne odpravijo sredi noči. Denimo na enem najbližjih kvarnerskih otokov, Lošinju, ki je od Ljubljane oddaljen štiri ure vožnje. Do največjega kraja na otoku, Malega Lošinja, je iz slovenske prestolnice manj kot 250 kilometrov. Na otok boste kajpak prišli s trajektom na otok Cres (ki je z mostom povezan z Lošinjem), potniki iz Slovenije pa imajo na razpolago dve možnosti: mimo Opatije do Brestove in tam na trajekt ali čez otok Krk. V obeh primerih bo vožnja s trajektom za štiričlansko družino stala približno 22 evrov, trajala pa bo ravno prav dolgo, da spijete kavico, otroci pa si napasejo oči na modri gladini Jadrana. Čeprav je razdalja enaka, nekateri bolj priporočajo pot čez otok Krk, s katero se izognete delu sicer slikovite, a ozke in vijugaste ceste na otoku Cres.

Nekoč na zdravilno zimovanje, sedaj na aktivno letovanje

Mali Lošinj je klimatsko zdravilišče za bolezni dihal in kože z več kot stoletno tradicijo. Ugodne podnebne razmere otoka so že konec 19. stoletja prepoznali ugledni dunajski medicinski strokovnjaki. Zaradi tega sta Veli in Mali Lošinj leta 1892 s pokrajinskim zakonom avstrijske vlade na Dunaju postala klimatski zdravilišči in okrevališči. Na otok je začela prihajati najprej avstrijska aristokracija, ki ji je kmalu sledilo meščanstvo. Poleg zdravilišč in sanatorijev so na otoku zrasli tudi številni hoteli. Zaradi blagodejnega podnebja je bil Lošinj priljubljen predvsem v hladnih mesecih. Nagli razvoj turizma na otoku je začasno ustavila prva svetovna vojna in razpad Avstro-Ogrske. Italijani, ki so po vojni prevzeli oblast, pa so Veli in Mali Lošinj razglasili za "letovišče za zdrave goste", s čimer se je začel razcvet poletnega turizma.

Četudi je bil Lošinj vseskozi priljubljen turistični cilj, so se v lokalnem hotelskem podjetju pred nekaj leti lotili obnove hotelov, s katero bi otoku ob vsej drugi ponudbi vrnili tudi pridih prestižnosti izpred stotih let. Prvi je bil na vrsti hotel Aurora sredi borovega gozda v zalivu blizu Malega Lošinja. Prenovljenega so odprli leta 2008, ponaša se s štirimi zvezdicami in enkratnim wellness centrom v dveh nadstropjih s pogledom na morje. A so se zavedali, da je ponudba savn, masaž in različnih terapij pisana na kožo predvsem parom ter mamicam in očkom. Zato so se lotili tudi bližnjega hotela Vespera, ki je postal pravi družinski hotel, prilagojen predvsem družinam z majhnimi otroki. Poleg številnih bazenov, primernih za otroke vseh starosti, je poskrbljeno tudi za animacijo in varstvo najmlajših ter izposojo otroških vozičkov in druge opreme za malčke. Hotel Vespera je edini hotel na Jadranu, ki je član prestižne avstrijske skupine Kinderhotels Europe.

Pred začetkom letošnje poletne sezone si je štiri zvezdice pripel tudi hotel Punta v Velem Lošinju. Poimenovali so ga Vitality Hotel, saj poleg bazenov in wellnessa ponuja še vrsto vsebin, povezanih z zdravim preživljanjem prostega časa. Za tiste najbolj aktivne imajo celo umetno plezalno steno in fitnes na prostem.

Čeprav so v obnovo treh hotelov doslej vložili skoraj 50 milijonov evrov, nameravajo posodabljanja nadaljevati. Tako da bo Lošinj ob čistem morju in blagodejni klimi gostom ponujal tudi umirjen blišč iz časov prvega razcveta turizma pred 120 leti.