S to konferenco je Hollande hotel preseči Sarkozyja, ki je socialne partnerje poklical k sebi le zato, da bi potrdili njegove že sprejete odločitve. Novi predsednik pa želi, vsaj zdi se tako, do vseh rešitev priti s pogajanjem s socialnimi partnerji. Tako bi lahko še enkrat pokazal, da je sposoben iskati kompromise, kot je to dokazal kot voditelj razcepljene Socialistične stranke v letih 1997-2008.

Mediji Hollanda, ki namerava v ustavo zapisati, da bo odslej socialne zakone mogoče sprejeti le po posvetovanju s socialnimi partnerji, večinoma hvalijo, da spodbuja kulturo dialoga. Delodajalci so bili na konferenci zadovoljni, ker je Hollande poleg javnih financ kot glavni problem navedel "vse večjo nekonkurenčnost" francoskih podjetij na svetovnem trgu, pri čemer je namignil na visoko ceno francoske delovne sile. V zvezi s tem je treba razumeti hitro večanje negativne zunanjetrgovinske bilance in rast brezposelnosti, ki je malenkost nižja od slovenske. Po podatkih Eurostata zasluži francoski delojemalec na uro povprečno 34 evrov bruto, nemški 30, britanski 20, slovenski 14 in madžarski 7,5 evra. Sicer se je v zadnjih štirih letih, torej v času krize, francoskemu srednjemu sloju, kamor se uvrščajo Francozi z mesečnimi zaslužki med 1400 in 3000 evri neto, življenjska raven izboljšala za več kot odstotek (medtem ko se je nižjemu in višjemu sloju nekako ravno za toliko poslabšala).

Francoski sindikati pa najbrž od socialističnega predsednika pričakujejo preveč. Zdaj tudi že nasprotujejo načrtu njegove vlade, da bo razen v šolstvu, policiji in sodstvu za 2,5 odstotka na leto zmanjševala število zaposlenih v javnem sektorju, tako da bo na tri upokojene novo zaposlitev dobil le eden.

Na omenjenem posvetovanju so sprejeli zelo malo konkretnih odločitev in ukrepov. Med drugim so se dogovorili, da bodo v zasebnem sektorju z zmanjševanjem prispevkov spodbujali zaposlovanje mladih in starejših. Vsekakor pa mora vlada nekaj narediti, da bi lahko ob več kot 90-odstotnem javnem dolgu na BDP uresničila svoje obljube, da bo prihodnje leto zmanjšala primanjkljaj na 3 odstotke. Za to bo treba dodatno prihraniti vsega skupaj kar 40 milijard evrov. Zadnje novice sicer niso slabe: finančni trgi so zainteresirani za posojanje francoski državi, zato obresti niso narasle, kot v primeru južnoevropskih držav. Mediji menijo, da bo vlada povečala splošni davek, namenjen financiranju socialnih izdatkov. Na tak način naj bi država bistveno zmanjšala proračunski primanjkljaj pa tudi pritisk zdravstvene in pokojninske blagajne na plače, s čimer bi se lahko znižala cena delovne sile. Vlada pa je ravno zdaj preprečila napovedano hujše zvišanje cen plina in elektrike, s čimer želi ohraniti življenjsko raven in kupno moč srednjega sloja.