Kakšne rešitve bosta našla finančna strokovnjaka in kako, je po dveh desetletjih spora, ki je za mejnim najbolj obremenjeval odnose med državama, težko napovedati. Vendar je iz izjav Erjavca razbrati, da Slovenija pričakuje umik tožb, ki na hrvaških sodiščih tečejo proti LB s podporo hrvaškega finančnega ministrstva, in umik vprašanja v okviru pogajanj o nasledstvu. Minister je tudi dejal, da bo vlada državnemu zboru v ratifikacijo poslala hrvaško pristopno pogodbo z EU po tistem, ko bo dogovor dosežen. Potencialno torej v zraku visi tudi slednja, a je v ozadju vendarle tudi precej tihe in mednarodne diplomacije, da se spor reši. Dogovor o imenovanju finančnih strokovnjakov je v tem smislu korak naprej k rešitvi vprašanja, ki ima dolgo brado. Visoki predstavnik Slovenije na pogajanjih o nasledstvu nekdanje SFRJ Rudolf Gabrovec je za Dnevnik dejal, da je dogovor "pozitiven pristop in eden od korakov, ki lahko pomaga k napredku. Bolje je, če se o tem pogovarjata dva strokovnjaka kot politika".
Slovenija za teritorialno načelo
Vprašanje deviznih vlog hrvaških varčevalcev v nekdanji podružnici Ljubljanske banke v Zagrebu se vleče že dve desetletji in ima dve dimenziji. Prva, ki posebej obremenjuje odnose med državama, zadeva tiste hrvaške varčevalce LB, ki so svoje devizne prihranke dobili nazaj. Hrvaška je namreč ob razpadu SFRJ varčevalcem v bankah oziroma podružnicah na svojem ozemlju omogočila, da so devizne hranilne vloge prenesli na domače banke. Te so varčevalcem denar izplačale, hrvaška država pa je ta denar bankam vrnila, za kar se je zadolžila z izdajo obveznic in povečala javni dolg. Nato je hrvaško finančno ministrstvo pogodbeno pooblastilo Privredno banko Zagreb in Zagrebško banko, ki za ta izplačani denar tožita LB oziroma NLB. Gre za, preračunano, 272 milijonov evrov.
Ti sodni postopki so Slovenijo motili že dlje časa. Sama je namreč ob razpadu prevzela jamstva za devizne vloge v vseh bankah na svojem ozemlju (teritorialno načelo) in ga ni zahtevala nazaj, tudi če je šlo za podružnice bank s sedežem v drugih republikah. Trdila je tudi, da gre za vprašanje nasledstva. Sodni postopki so včasih povzročali pomisleke pri (potencialnih) partnerjih Nove Ljubljanske banke, čeprav je bila slednja leta 1994 ustanovljena z ustavnim zakonom, ki določa, da NLB ne prevzema jamstev za vloge LB zunaj slovenskega ozemlja. Med hrvaškimi pogajanji o članstvu v EU je uradni Zagreb po trditvah Slovenije pristal na to, kar določa nasledstveni sporazum po nekdanji SFRJ, namreč da se o jamstvih za devizne vloge "nemudoma začnejo pogajanja pod okriljem Banke za mednarodne poravnave". Ta so enkrat že potekala, a nato zastala, za njihov ponovni zagon pa bo potrebno soglasje vseh petih naslednic (torej tudi BiH, Srbije in Makedonije). Slovenija bo tam zagovarjala teritorialno načelo, ki bi v praksi pomenilo, da je hrvaške varčevalce LB dolžna poplačati Hrvaška. Hrvaška na drugi strani trdi, da gre za premoženjsko-pravni odnos med zasebnimi subjekti.
130.000 nepoplačanih
Druga dimenzija vprašanja pa zadeva hrvaške varčevalce Ljubljanske banke, ki svojih deviznih vlog niso prenesli na hrvaške banke, ker tega niso želeli ali mogli. Takšnih je 130.000. Ti so večinoma ostali brez svojih prihrankov. Pri približno treh četrtinah gre za nizke zneske do trideset evrov, nekateri pa imajo tudi več deset tisoč evrov terjatev. Ti so doslej sprožili več tožb proti LB in tudi slovenska sodišča so razsodila, da so upravičeni do vračila. Vendar pa LB, ki še obstaja, nima sredstev, saj jih je prenesla na NLB. Ko so denimo pretekli teden na sedežu LB v Ljubljani izvedli rubež za poplačilo varčevalca iz BiH, kjer obstajajo podobni primeri kot na Hrvaškem, so odnesli le nekaj stolov in slik ter drugih predmetov. Da bi bila za dolgove LB odgovorna NLB, pa ni razsodilo še nobeno sodišče.
Ti nepoplačani varčevalci niso v središču vprašanja, ki ga zdaj skušata rešiti državi, a od slednjega obenem niso ločeni. Če bi države naslednice SFRJ sedle za skupno mizo in našle soglasje o tem, kdo je odgovoren za jamstva za devizne vloge nekdanje SFRJ, bi bilo tudi jasno, kdo mora te varčevalce poplačati. A tudi če se pogajanja pod okriljem Banke za mednarodne poravnave začnejo, bo iskanje kompromisa verjetno dolgotrajno. Svet Evrope je leta 2004 predlagal, da se ustanovi skupni sklad pod njegovim okriljem, v katerega bi vplačale vse države sorazmerno na delež deviznih vlog, ki so bile vplačane v bankah na njenem ozemlju. Ta predlog doslej ni zaživel.
