Za vse naštete postavke namreč v aneksu k pogodbi o financiranju ne zagotavljajo denarja ali pa ga zagotavljajo pol manj, kot je bilo sprva predvideno. Najbolj so na udaru koncesionarji, pravijo, ki lahko svoja vrata zaprejo, saj z denarjem, ki jim ga namenja pristojno ministrstvo, ne morejo več delovati.
V Centru za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo Zarja, kjer ta trenutek razmišljajo, da bi vrnili koncesijo, so na primer za junijske materialne stroške prejeli 6000 evrov, čeprav so že z običajnimi 28.000 pretekle mesece komajda pokrili račune za najemnino, elektriko, komunalo in drugo. Tudi denarja za več kot 50 zaposlenih je po besedah direktorice Irene Reberšak premalo, zato so jim včeraj izplačali le neto plače, za prispevke za socialno varnost in za prevoze pa ga je zmanjkalo. O Zarjini usodi se bodo na ministrstvu poskušali dogovoriti v petek, je povedal generalni direktor direktorata za socialne zadeve na ministrstvu Davor Dominkuš.
Poračun skorajda pokopal koncesionarje
Tovrstni zavodi s koncesijo se financirajo z denarjem ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter iz donacij, pojasnjuje Reberšakova. Varčevalne ukrepe, ki veljajo za vse, sprejemajo in spoštujejo, dodaja. A aneks k pogodbi o financiranju za letošnje leto jim jemlje več kot varčevalni ukrepi, ugotavlja. "Od 34 postavk v aneksu je znesek v 22 zmanjšan za polovico," pravi. "Pri postavki za zavarovanje vozil sploh ni predvidenega zneska. Naj varovance vozimo z nezavarovanimi avtomobili in kombiji? Tega ne smemo. Standarde in normative, ki nam jih predpisuje ministrstvo, moramo spoštovati!"
Najbolj je zavode s koncesijo presenetilo poračunavanje za nazaj, pravi Reberšakova. S sklepom, ki jim ga je ministrstvo poslalo ta mesec, so izvedeli, da jim priznavajo nižje stroške že za obdobje od lanskega decembra do letošnjega maja. Ker jim je ministrstvo takšno znižanje tudi takoj poračunalo, zdaj tekočih stroškov ne morejo več plačevati. Kaj pa bo z varovanci? Center Zarja je namenjen osebam s pridobljeno možgansko poškodbo. Dejavnost zajema podporo za samostojno življenje, programe dolgotrajne rehabilitacije in izvajanje različnih storitev. "Varovancem se storitve ne more kar tako odvzeti," je kljub zagati, v kateri so se znašli zavodi, zaskrbljena Reberšakova.
Direktorji javnih zavodov ostali pred vrati
Vsem koncesionarjem bodo z ministrstva poslali obrazložitve aneksov, je zagotovil Dominkuš. Z vsakim posebej bodo pregledali, brez katerih stroškov storitve ne morejo izvajati in bodo zanje poskušali za prehodno obdobje zagotoviti denar. Delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov ministrstva, izvajalcev in morda tudi uporabnikov, pa se bo poglobila v cene, ki naj bi se v prihodnje razlikovale po zahtevnosti uporabnikov.
Predsednica sekcije koncesionarjev pri Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije Mateja Korošec je bila z včerajšnjim srečanjem s predstavniki ministrstva zadovoljna. V težavah pa so tudi javni varstveno delovni centri, priznava predsednica Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije Mirjana Česen. Direktorji javnih zavodov na sestanek na ministrstvo niso smeli priti, češ da organizacijske zmožnosti njihove udeležbe ne omogočajo. A tudi v javnih zavodih je denarja za stvari, ki spadajo med obvezne, premalo: za redne preglede zaposlenih, za požarno varnost objektov, za varnost in zdravje pri delu. Ministrstvo od njih denimo zahteva, da varčujejo s sanitarnim materialom. "To že ves čas počnemo, uporabnikom, ki jih učimo higiene, pa ne moremo reči, naj si po uporabi stranišča ne umijejo rok," pravijo. Med storitvami, ki jih je ministrstvo oklestilo, so denimo tudi prevozi. "Mi moramo našim uporabnikom zagotoviti prevoz v center, a glede na zneske v aneksih smo ves denar za prevoze porabili že v prvi polovici leta," še pojasnjujejo nesmiselno varčevanje.
