Z zakonom za uravnoteženje javnih financ se nikogar ne spravlja v neenakopraven položaj, je v odzivu na opozicijski predlog novele omenjenega zakona dejal poslanec SDS Andrej Šircelj. Ker je že sam zakon z določbami, ki daje nekaterim več denarja za manj dela, dal privilegije določenim skupinam oseb, so nekatere danes izrečene navedbe opozicije nepravilne in tudi neutemeljene.

Navedb o protiustavnosti zakona Šircelj ne dovoli

Glede očitane protiustavnosti zakona pa je Šircelj dejal, da si takih navedb ne dovoli, ker ima ustavno sodišče izključno pravico, da o tem odloča. Ustavno sodišče bo odločalo tudi o ustavnosti nekaterih določb zakona za uravnoteženje javnih financ in če bo ugotovilo neustavnost, bo DZ to popravil, je napovedal.

Večina ljudi v državi po Šircljevem mnenju razume, da je treba znižati javno porabo in da enostavno ne moremo živeti na račun prihodnjih generacij s tem, če se država dodatno zadolžuje. Kot je pojasnil, se z varčevalnim zakonom med drugim zmanjšujejo tudi nekatera izplačila iz naslova pokojninskega zakona, za katera niso bili plačani prispevki, ker denarja za izplačilo ni.

Šircelj se sicer strinja, da vnesejo v zakon morebitne popravke, ki jih bo na podlagi analize pripravilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, vendar pa to, kot je poudaril, ne pomeni, da so predlogi opozicije utemeljeni.

Predlogu novele "ne moremo reči drugače kot poceni politična demagogija"

Kot so sporočili za STA, v NSi čakajo na analizo oziroma poročilo ministra za delo Andreja Vizjaka, iz katerega bo razvidno, kaj ni bilo v skladu z zakonom za uravnoteženje javnih financ oziroma kje so bile storjene morebitne krivice. "Če so krivice bile storjene moramo le-te popraviti," so pojasnili v NSi.

Po njihovem mnenju pa sicer prve ocene kažejo, da so najbolj glasni tisti upokojenci, ki so imeli privilegirane pokojnine.

Predlogu novele varčevalnega zakona po besedah poslanca SLS Romana Žvegliča "ne moremo reči drugače kot poceni politična demagogija". Spet samo nasprotovanje in nobenega predloga za drugačno rešitev, je dejal v odzivu za STA. V SLS po njegovih besedah razumejo, da so določeni ljudje ob zmanjšanju prizadeti, vendar tudi po zmanjšanju posebnih pokojnin ne bo nihče od upravičencev socialno ogrožen.

Proteste proti zniževanju posebnih pokojnin je Žveglič označil za norčevanje iz 344.000 upokojencev, katerih velika večina za polno delovno dobo prejema manj kot 600 evrov pokojnine. Danes pa so po njegovih besedah protestirali tudi taki, ki so na protestu kazali izpiske za 1200 evrov pokojnine po novem.

Erjavec računa, da bodo v koaliciji našli rešitev

Žveglič je še poudaril, da je prejšnja vlada vzela 14.500 državnih pokojnin v vrednosti po 180 evrov, pri čemer se je vlada izgovorila, da ne temeljijo na vplačanih prispevkih. Takrat po njegovih besedah ni bilo nobenih protestov, čeprav so v SLS opozarjali, da so nekatere prizadeli z odvzemom edinega vira prihodka.

Predsednik DeSUS Karl Erjavec ne pozna vsebine opozicijske novele. Po njegovih besedah je pomembno, da v koaliciji pogledajo ukrepe in morebitne napake pri nižanju pokojnin, torej pri 26.000 upokojencih. Računa, da bodo v koaliciji našli rešitev, ki bo ustrezna za DeSUS, če pa tega dogovora v koaliciji ne bo, bodo pregledali predlog novele SD in PS. Toda najprej bodo dogovor poskušali doseči v koaliciji, je zatrdil Erjavec.

Po Erjavčevih besedah gre za upokojence, ki so delali v Sloveniji, sedež podjetja pa so imeli zunaj Slovenije. V DeSUS predlagajo, da bi ostalo tako, kot je bilo pred uveljavitvijo varčevalnega zakona. Nekaj napak je tudi v povezavi z zakonom o žrtvah vojnega nasilja, je pojasnil. Kot je napovedal, bo DeSUS predlagal dopolnitve. Erjavec bo predlagal tudi, da tisti borci, ki so sodelovali pri narodnoosvobodilni borbi, ne bi bili deležni ukrepov. S tem je seznanil tudi premiera Janeza Janšo.

V poslanski skupini Državljanske liste menijo, da so potrebni določeni popravki pri pokojninah. O podpori rešitvam, ki sta jih v predlog novele zapisali poslanski skupini SD in PS, pa se bodo še odločali. Vodja poslanske skupine SD Janko Veber je sicer ob predstavitvi novele pojasnil, da so se glede teh sprememb varčevalnega zakona pogovarjali z DL. Predsednik DL Gregor Virant in poslanci so bili po Vebrovih besedah na takratnem pogovoru s predstavniki SD naklonjeni tej rešitvi. Kot je dodal, "naj bi se znotraj koalicije zavzemali, da se doseže dogovor o podpori temu zakonu".

Poslanski skupini SD in PS vložili novelo varčevalnega zakona

Poslanski skupini SD in PS sta danes v DZ vložili predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ, s katero želijo njuni poslanci spremeniti 143. člen zakona, ki da nesorazmerno posega v pravice nekaterih skupin upokojencev. Novela predvideva povrnitev pravice do pokojnin iz proračuna in do letnega dodatka za upokojence. Kot je pojasnil Veber, bodo zahtevali sklic izredne seje, na kateri naj bi še julija opravili splošno obravnavo predloga novele.

Poslanski skupini SD in PS sta danes v DZ vložili predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ, s katero želijo njuni poslanci spremeniti 143. člena zakona, ki da nesorazmerno posega v pravice nekaterih skupin upokojencev. Novela predvideva povrnitev pravice do pokojnin iz proračuna in do letnega dodatka za upokojence.

Kot je pojasnil prvopodpisani pod predlog novele in vodja poslanske skupine SD Janko Veber, želijo z novelo povrniti pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji, ki so določeni v 232. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in pravico do letnega dodatka po 136. člen omenjenega zakona.

Sklic izredne seje

Veber je napovedal, da bodo zahtevali sklic izredne seje, na kateri naj bi še julija opravili splošno obravnavo predloga novele. Za vložitev novele namesto zahteve za ustavno presojo omenjenega člena varčevalnega zakona so se po Vebrovih besedah odločili, ker je uveljavitev možna s 1. januarjem 2013, kdaj bo odločilo ustavno sodišče, pa ni mogoče predvideti.

Poslanka SD Andreja Črnak Meglič je spomnila, da so že ob obravnavi varčevalnega zakona opozarjali, da so nekatere rešitve ustavno sporne. S predlagano novelo želijo po njenih besedah vse odstavke 143. člena varčevalnega zakona razen prvega povrniti v predhodno stanje. Ne spreminjajo pa dela, ki govori o tem, da se pokojnine letos ne usklajujejo.

Razlog za vložitev novele je po njenih besedah v diskriminaciji upokojencev, ki jim delno ali celotno plačilo pokojnine zagotavlja proračun. Po besedah poslanke gre v tem primeru za kršenje 14. člena ustave, saj ureditev izvzema kar šest kategorij upravičencev do pokojnine iz proračuna. Kot je dejala poslanka SD, ta ukrep izstopa tudi zaradi svoje nesorazmernosti, saj tem upokojencem odvzema tudi 25 odstotkov ali več dohodkov.

Varčevalni zakon ne zagotavlja pravnega varstva

Opozorila pa je še, da varčevalni zakon ne zagotavlja pravnega varstva. Problem je po besedah Črnak Megličeve mogoče rešiti zgolj na sistemski način, "tudi tako, da se ponovno vprašamo, kaj je s pokojninami, ki niso neposredno rezultat dela".

Poslanka PS Alenka Bratušek je navedla, da je vloženih že 19 zahtev oziroma pobud za presojo ustavnosti zakona za uravnoteženje javnih financ, zato je ukrepanje nujno. Za vložitev novele so se po njenih besedah odločili tudi zaradi očitkov, da opozicija nič ne predlaga, ter groženj premiera Janeza Janše in nekaterih ministrov, da bo še slabše.

Zakon za uravnoteženje javnih financ je povzročil nove krivice, je opozorila poslanka PS Barbara Žgajner Tavš. Spomnila je, da so že ob sprejemanju zakona predlagali dopolnilo k temu členu, ki pa ga DZ ni sprejel. Zdaj se je po njenih besedah pokazalo, da so posledice varčevalnega zakona grozljive in diskriminatorne. Ob tem je navedla podatek Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, da četrtina slovenskih upokojencev živi pod pragom revščine.

Veber je na vprašanje STA pojasnil, da so se glede teh sprememb varčevalnega zakona pogovarjali z Državljansko listo (DL). Predsednik DL Gregor Virant in poslanci so bili po Vebrovih besedah na takratnem pogovoru s predstavniki SD naklonjeni tej rešitvi. Kot je dodal, "naj bi se znotraj koalicije zavzemali, da se doseže dogovor o podpori temu zakonu". V SD upajo, da bo temu dogovoru znotraj koalicije sledil tudi DeSUS.

Zakon za uravnoteženje javnih financ je začel veljati 31. maja. Med drugim je znižal pokojnine, za katere izplačilo so sredstva zagotovljena iz proračuna, nekaterim upokojencem pa je odvzel letni dodatek za rekreacijo.