Že dalj časa smo neuradno seznanjeni, da načrtuje ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) združitev sektorja za izobraževanje odraslih s sektorjem za višje šolstvo. Zdaj je ministrstvo svojo namero objavilo tudi javno, reorganizacijo načrtuje s 1. julijem 2012; o tem poroča Slavko Pezdir v Delu, dne 22. junija 2012, v članku "Manj sektorjev, notranje premestitve in upokojitve". Kaže, da javni protesti in pisma - stališča asociacij za izobraževanje odraslih (februar), odprto in osebno pismo Andragoškega društva Slovenije ministru Turku (april, maj), sestanek vodilnih z MIZKŠ s predstavniki izobraževanja odraslih o sodelovanju in odprtih vprašanjih na področju izobraževanja odraslih (maj) itn. - ne zaležejo nič.
Načrtovana združitev sektorja za izobraževanje odraslih s sektorjem za višje šolstvo je tako vsebinsko kot tudi organizacijsko neustrezna in nerazumljiva, kar dokazujejo tudi tile podatki:
- Izobraževanje odraslih je zelo obsežno področje, obsega različne ciljne skupine (mlajši, starejši, zaposleni, nezaposleni, ranljive skupine prebivalstva itn.), različne metode in vrste izobraževanja (formalno, neformalno, šolsko, zunajšolsko, na daljavo, samostojno in projektno učenje, za delo, za druge osebne in družbene potrebe odraslih itn.); šolskega izobraževanja je pri tem komaj okoli 5 do 7 odstotkov;
- sektor za višje šolstvo ima zdaj le 3 zaposlene, sektor za izobraževanje odraslih pa 11 (kar ne zadostuje za vse, kar bi sektor moral delati), vodenje novega sektorja naj bi zaupali zdajšnjemu vodji sektorja za višje šolstvo, kar je očitno znamenje, da ministrstvo privilegira šolsko dejavnost, ki ji hoče podrediti tudi izobraževanje odraslih, neupoštevajoč spoznanja, da izobraževanja odraslih nikakor ni mogoče obravnavati z logiko šolskega izobraževanja;
- medtem ko MIZKŠ upošteva specifiko predšolske vzgoje in ohranja samostojen sektor na tem področju, izobraževanju odraslih specifike ne priznava.
Če že MIZKŠ išče možnosti racionalizacije z združevanjem dveh področij izobraževanja, potem je logična povezava višjega in srednjega šolstva, ne pa enega šolskega sektorja s sektorjem za izobraževanje odraslih.
Zavedajoč se grozeče nevarnosti birokratskega odločanja MIZKŠ je Andragoško društvo Slovenije v začetku junija organiziralo strokovno razpravo na temo "Kdo in kako naj upravlja izobraževanje odraslih". Po razpravi, ki je poudarjala nešolski značaj izobraževanja odraslih in potrebo po medresorskem sodelovanju na tem področju, so bili soglasno sprejeti tudi tile sklepi:
Kratkoročno
Resorno ministrstvo, ki je pristojno za koordiniranje upravljanja in sistemskega urejanja tudi izobraževanja odraslih, mora okrepiti položaj in zmogljivost organizacijske enote Sektor za izobraževanje odraslih, ki je na državni ravni odgovorna za izobraževanje odraslih. Sektor mora vsaj ohraniti svojo relativno samostojnost, za njegovo združitev s sektorjem za višje strokovno šolstvo ni niti vsebinske in strokovne niti organizacijske in zakonske podlage; to ugotovitev osvetljuje tudi to, da ima izobraževanje odraslih "svoj" strokovni svet, višje strokovno šolstvo pa je umeščeno v strokovni svet za visoko šolstvo.
Na vsakem ministrstvu se določi osebo ali službo, odgovorno za izobraževanje odraslih.
Ustanovi se strokovno in politično telo za medresorsko sodelovanje in usklajevanje na področju izobraževanja odraslih pri pripravi strateških dokumentov s področja in v strateških razvojnih dokumentih, v katerih ima izobraževanje odraslih pomemben delež.
Zagotovi se možnosti za povezovanje vseh strokovnih sil na področju izobraževanja odraslih, za povečanje ugleda, prepoznavnosti pomena področja in vloge države pri razvoju izobraževanja odraslih.
Dolgoročno
Pri vladi se oblikuje poseben usklajevalni organ (svet za izobraževanje odraslih). Njegova naloga je usklajevanje vladne politike in ukrepov na področju izobraževanja odraslih. S tem bi zagotovili kakovostno medresorsko sodelovanje in tudi združevanje virov za izobraževanje odraslih.
Sektor za izobraževanje odraslih se organizira kot direktorat.
Izobraževanja odraslih ni mogoče uspešno razvijati, če se ne okrepita tudi vloga in vpliv krajevnih območij (lokalnih oblasti) pri razvijanju in učinkovitem delovanju izobraževanja odraslih na njihovem območju.
Pričakujemo, da bo vodstvo MIZKŠ upoštevalo povsem enotna mnenja in stališča ter argumente strokovnjakov s področja izobraževanja odraslih in ne bo ravnalo v nasprotju z njimi. Prva stvar, ki jo mora opraviti, je ohranitev relativne samostojnosti sektorja za izobraževanje odraslih na svojem ministrstvu, nadaljnja pa ureditev medresorskega sodelovanja in drugih ukrepov, ki lahko izobraževanju odraslih zagotovijo uspešno delovanje za razvoj izobraževanja odraslih v Sloveniji. Pri tem naj upošteva izkušnje drugih iz držav, ki kažejo, da za upravljanje izobraževanja odraslih ni enotnega modela, saj je lahko umeščeno na različna ministrstva (delo, socialne zadeve, kultura, izobraževanje), praviloma z zagotovitvijo njihovega medsebojnega sodelovanja, deluje pa v relativno samostojnih organizacijskih enotah.
Dr. Zoran Jelenc, predsednik Andragoškega društva Slovenije