Izvršni sekretar za pravno področje in področje delovnih razmerij na ZSSS Andrej Zorko je pojasnil, da novela zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 v družbah z vsaj četrtinskim državnim lastniškim deležem višino regresa za letni dopust omejuje z višino minimalne plače.

Minimalna višina regresa je bila sicer z zakonom že pred tem določena z višino minimalne plače. "Država je s tem zakonom določila, da je minimalna višina za regres hkrati tudi tudi maksimalna višina," je poudaril Zorko. Takšna višina regresa je sedaj določena tudi v podjetjih, ki imajo denar za regres v dogovorjeni višini, je pojasnil.

Pravica do regresa ena izmed najbolj prepoznavnih pravic v kolektivni pogodbi

Ne samo, da je država s tem kršila ustavo, hkrati je tudi v "celoti povozila kolektivne pogodbe in voljo socialnih partnerjev, ki se izraža v dogovorjeni višini regresa za letni dopust", je poudaril. Spomnil je, da je pravica do regresa ena izmed najbolj prepoznavnih pravic v kolektivni pogodbi.

"Ta pravica dejansko sodi v polje socialnih in ekonomskih vprašanj, ki so najbolj tesno povezana z delovnimi razmerji," je izpostavil. Po njegovem mnenju je le uspešen socialni dialog lahko zagotovilo za socialni mir. "Takšne določbe pa lahko omrtvijo socialni dialog," je dodal Zorko.

Država je z omenjeno novelo po mnenju Zorka posegla tudi v retroaktivno veljavo zakonov, saj so si v nekaterih družbah regres izplačali že pred samo uveljavitvijo novele. Sedaj pa se poraja vprašanje, ali bodo zaposleni morali ta denar vračati ali pa se jim bo odštel prihodnje leto ob izplačilu regresa, je dejal.

Omejitev višine regresa protiustavna

Omenjena omejitev višine regresa je po mnenju Zorka protiustavna tudi zaradi njene nedoločnosti, saj je v zakonu navedeno, da velja, dokler ne bo dosežena 2,5-odstotna gospodarska rast. "Nedoločnost predpisa pa zmanjšuje pravno varnost," je poudaril. Dodal je, da sprejemanje zakonov s poseganjem v socialni dialog in kolektivne pogodbe v celoti negira dosežke socialnega dialoga in pomen sindikatov.

Generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Cvetka Gliha je ob tem izrazila pričakovanje, da bo ustavno sodišče odločilo v prid zaposlenih. "Drugače se bomo odločili za individualne tožbe," je dejala.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je dejal, da so sindikati že ob prejetju predloga zakona o uravnoteženju javnih financ zahtevali umik nekaterih predlogov, ki bi zagotovo prizadeli njihove člane, ne glede na to, ali gre za javni ali zasebni sektor. Z doseženimi rezultati po njegovem mnenju sicer sindikati ne morejo biti zadovoljni.

Ob tem je opozoril, da so sindikati kljub temu uspeli doseči nekaj sprememb predlaganih ukrepov. Spomnil je na kompromis pri višini starševskega nadomestila, višini minimalnega dohodka in višini nadomestil za brezposelne.

V zakonu po njegovem mnenju kljub temu še vedno ostaja mnogo protiustavnih določb, ki jih bodo sindikati skušali izpodbijati s pomočjo ustavnega sodišča. Doslej so tako že zahtevali presojo ustavnosti prisilnega upokojevanja v javnem sektorju, posega v varovane plače in presojo ustavnosti določene višine letnega dodatka za upokojence, je pojasnil.