Nedavno je tako v koaliciji sprožila razburjenje proslava ob dnevu državnosti, nato "incident" glede preimenovanja vojašnice Franca Rozmana in na zadnje še neustrezni tviti glede Izbrisanih.

Gregor Virant je tudi nedavno izjavil, da v odpiranju ideoloških tem vidi očitno tolikšen problem, da bi lahko predstavljal grožnjo za obstoj koalicije: "Če bosta SDS in NSi to nadaljevali, lahko to postane nočna mora koalicije, in če bodo takšni primeri kapljali še naprej, se lahko prelije čez rob kozarca."

Kapljice se lahko prelijejo čez rob

O zgoraj omenjenih polemikah smo ga povprašali tudi danes, ko je povedal: "V koalicijski pogodbi smo zelo jasno povedali, da ideoloških tem ne bomo odpirali. To pa se je sedaj že dvakrat zgodilo. To ni dobro. To je zadnje, kar potrebujemo ta trenutek. Kdorkoli odpre ideološko temo potem dobi bumerang in ta zgodba se zavrti v začaran krog. Vse to so kapljice v kozarec, ki se lahko prelije čez rob.“

Odpiranje ideoloških tem iz obdobja še pred slovensko osamosvojitvijo, iz obdobja druge svetovne vojne - te najbolj delijo. Ideološko temo odpre vedno tisti, ki potegne prvo potezo. Torej tisti, ki se odloči, da se bo kasarna preimenovala. Ni problem v tem, da se kasarne imenujejo po tistih, ki so padli v osamosvojitveni vojni. To vsi podpiramo. Ampak, zakaj je potrebno brisati ime neke kasarne? To vedno sproži cel kup ideoloških razprav.“

O izstopu iz koalicije ne bi govoril

Na vprašanje, kako blizu roba je že napolnjen ta kozarec, je odgovoril: "Glede na to, da imamo trenutno ogromno drugih resnih problemov, bi politična nestabilnost pomenila resno težavo, zato sedaj ne bi govoril o izhodu iz kalicije in njenem razpadu. Čakajo nas izjemno težke teme in naloge."

"Če bodo tovrstna dejanja resno ogrozila koalicijio, odgovornost za to nosi izključno tisti, ki ideološke teme odpira. Teh pa ne odpira DL in jih nikoli ne bo. Virant je danes sicer tudi poslal vsem vodjem poslanskih skupin besedilo ustavnih sprememb, s čimer pričakuje, da bo konec tedna predlog tudi uradno vložen. Predlog sicer podpirajo DL, SDS, SD, SLS.

Težava za samo zgodovino, za ponos in Slovence

Vodja poslanske skupine največje opozicijske stranke Pozitivna Slovenija Jani Möderndorfer pravi, da očitno "v tej državi še ni dovolj hudo" in da je očitno čas za ideološke spore in delitev na dva dela. Razloge za takšno stanje si, kot pravi, lahko razlaga na dva načina: "Ali brez tega ne morejo živeti ali pa želijo s tem zakrivati, kar je bolj pomembno, in sicer to, da bi se ukvarjali z dejanskimi težavami države".

Je pa to po njegovem mnenju istočasno težava za samo zgodovino, za ponos in Slovence. "Poglejte po DZ, kakšne so slike. Bomo začeli to praskati dol," se sprašuje.

Predsednik SD Igor Lukšič pa je v izjavi za javnost danes ocenil, da je "duh ušel iz steklenice" ob državni proslavi in da se dogovori med strankami, ki so bili sprejeti v začetku 90. let, ne držijo. Po njegovem mnenju iščejo "drobne kamenčke", da bi "prikrili svojo nesposobnost pri vladanju in utrjevanju Slovenije v mednarodnih odnosih".

Möderndorfer: Če bi bil predsednik vlade, bi Predaliča razrešil

Ključna naloga SD pri tem je, da se postavijo za temeljne vrednote, ki so bile vzpostavljene ob osamosvojitvi, da se ve, "da je domoljubno nekaj, kar je bilo hkrati antifašistično in zato pripadamo neki zmagoviti svetovni koaliciji, ki je šla leta 1945 v novo Evropo in v obrambno-varnostni sistem svetovnega ranga".

Odmeva sicer tudi nedavna izjava generalnega sekretarja vlade Boža Predaliča, ki je na družbenem omrežju Twitter zapisal, da bodo morda nekateri izbrisani denar od odškodnin porabili za tečaj slovenščine. Möderndorfer je ob tem dejal, da bi sam Predaliča, če bi bil predsednik vlade, razrešil. Lukšič pa pravi, da imajo ljudje, ki so v vladi, odgovorne funkcije, zato se morajo začeti obnašati kot državniki in naj "igrice pustijo otrokom".

Oba sta se dotaknila tudi nedavnih izjav premiera Janeza Janše, da bi se lahko država soočila z grškim scenarijem, če opozicija v parlamentu ne bo podprla sprememb za stabilizacijo javnih financ. Möderndorfer je ob tem izpostavil, da o stanju javnih financ vsak minister razlaga po svoje. "En dan govorimo tako, drugi drugače. Treba bo res potegniti črto in videti, kje smo". Lukšič pa je dejal, da, če je predsednik vlade mislil, da bo Slovenija naslednja za Ciprom, "potem zgleda, da bo tudi vse naredil, da bo tako".

Glede napovedanih ustavnih sprememb je Lukšič še dejal, da jih je treba peljati počasi in omogočiti, da se v razpravo o njih vključijo tudi druge skupine, ne le stranke. Predsednik DZ Gregor Virant je predlog ustavne spremembe referendumske ureditve danes sicer poslal vsem vodjem poslanskih skupin in jih pozval, da predlog poslanci podpišejo do četrtka opoldne.