Tamkajšnje turistično društvo zato že 21 let obuja to tradicijo oziroma vlogo, ki jo je imelo kmečko prebivalstvo pri prevozu tovorov ter temu sorodne obrti. Tako je bilo tudi včeraj v parku pri Postojnski jami mogoče slišati pokanje bičev, zgodbe o Martinu Krpanu, ropot "tajslov" (voz z osmi) in "parizerjev" (leseni voz z ojačano leseno konstrukcijo).

"Vozovi so prišli iz Goriške, Vipavske doline, Krasa, Istre, Notranjske in Dolenjske. Dogajanje je skozi leta postalo vseslovenski furmanski praznik. Na ta način tudi ohranjamo našo kulturno dediščino," je rekel Srečko Šajn, predsednik postojnskega turističnega društva.

Na najdaljšo in najbolj naporno pot so se odpravili furmani društva Doli iz Vipavske doline, ki so na enem velikem furmanskem vozu peljali kraški marmor za Robbov vodnjak, na drugem pa dva tovorna soda polovnjaka, vsak je velik po 650 litrov, za prevoz vina. Ta furmanski "trajn" je vlekla osemkonjska vprega. Posadko so sestavljali "štongrajtarji" (furmani), "forajtarji" (prednji jezdeci) in "žlajfarji" (zavirači), na pot pa so se odpravili ob četrti uri zjutraj.

Med obrtniki je bil tudi kovač Janez Globočnik iz Cerkelj, eden redkih pri nas, ki se s splošnim kovaštvom tudi preživlja. "Nadaljujem tradicijo prednikov, ki so jo začeli leta 1927. Še vedno podkujemo konje, vsako leto okoli 250, in spodrezujemo kopita žrebetom," je povedal in dodal: "A včasih so konje pripeljali h kovačem, danes pa kovači obiskujemo konje."

Da so furmani in obiskovalci ob pestrem dogajanju vzdržali, so poskrbeli notranjski in brkinski kuharji in pripravili pravi furmanski golaž, ki so ga kuhali od pet do šest ur, v njem pa je bila obvezna sestavina - meso divjačine, pa krače po krpanovo in kontrabantskega piščanca.