"Za današnji dogovor moram dobiti še mandat slovenske vlade, da bi postavili eksperta, ki bo sodeloval pri razrešitvi spora," je novinarjem dejal Erjavec po srečanju s hrvaško kolegico, ki je potekalo ob robu Croatia Summita v Dubrovniku.

"Zelo sem zadovoljen, da hrvaška in slovenska stran nadaljujeta dialog glede vprašanja varčevalcev LB. Pomembno je, da se kot ministra pogovarjava o rešitvi odprtih vprašanj," je še dejal Erjavec.

Dodal je, da treba nadaljevati z dialogom in počakati, kaj bodo povedali vrhunski finančni strokovnjaki. Omenjeni eksperti naj bi delovali v okviru meddržavne komisije za urejanje odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško.

Za Slovenijo so sporne tožbe Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb (PBZ) proti LB in Novi ljubljanski banki na hrvaških sodiščih. Prejšnje hrvaške vlade so pooblastile zagrebško banko in PBZ, da v njenem imenu vodita postopke proti slovenskim bankam.

Postopki na sodišču pa so povezani s terjatvami za sredstva, ki sta jih na podlagi jamstva, ki ga je hrvaška država dala varčevalcem po razpadu bivše Jugoslavije, izplačali Zagrebška banka in PBZ hrvaškim državljanom z deviznimi prihranki v LB.

Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva je šlo za 544,4 milijona takratnih nemških mark (272 milijonov evrov).

Pušićeva: Želimo urediti problem

"Državi imata odprto samo eno vprašanje, to je vprašanje LB in to le dela nekdanjih deviznih hrvaških varčevalcev, in sicer tistih, ki so svoja povpraševanja prenesli v breme hrvaške države v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Proces poteka od leta 1994 in 1995," je dejala Pusićeva, ki mora, kot je pojasnila, tudi sama na hrvaški vladi dobiti mandat za današnji dogovor.

"Želimo urediti problem in poskusiti v temu delu segmenta varčevalcev angažirati dva strokovnjaka, ki bosta skušala obema vladama predlagati rešitev. To vodi v dobro smer, ker se strinjamo, da je cilj problem rešiti ne pa ga radikalizirati," je še izjavila hrvaška zunanja ministrica.

Kot je dodala, imata državi skupno delo tudi v Evropski uniji, ko gre za sodelovanje pri razširjanju evropskih reform v regiji. "Imamo veliko prostora za sodelovanje in treba je iti naprej, spor pa urediti na omenjeni način," je ocenila Pusićeva.

Ponovila je, da je treba spor urejati neodvisno od postopka slovenske ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z EU.

Erjavec: Današnji dogovor pomemben premik

Slovenija bo začela s postopkom ratifikacije, potem ko bosta omenjena strokovnjaka predlagala rešitev za dogovorno urejanje spora o LB in ko bo jasno, kako se bo spor uredil, je pojasnil Erjavec. Po prihodu v Dubrovnik v petek je sicer večkrat dejal, da Slovenija vztraja na rešitvi spora v okviru sukcesije ter da se bo Hrvaška morala držati svojih zavez.

Erjavec je v petek še izjavil, da Hrvaška ne more po eni strani urejati vprašanje LB v okviru sukcesije, po drugi pa na sodiščih. To je mogoče razumeti tako, da se bo postopek ratifikacije hrvaške pogodbe v državnem zboru začel le v primeru, če bodo umaknjene tožbe proti slovenskim bankam.

Slovenska stran ocenjuje, da pomeni današnji dogovor pomemben premik v stališčih hrvaške vlade, potem ko je hrvaški premier Zoran Milanović v ponedeljek v pogovoru z državljani na spletnem družbenem omrežju Twitter izjavil, da Hrvaška nima nobenih aktivnih obveznosti do Slovenije, ko gre za reševanje spora o LB.