Za Federjerja bo to osmi finale, za Murraya pa prvi in tudi prvi britanski v zadnjih 74 letih.

Prvi polfinalni obračun na osrednjem wimbledonskem igrišču je minil v prevladi švicarskega teniškega igralca, ki bo v primeru nedeljskega zmagoslavja na večni lestvici ujel vodilnega Američana Peta Samprasa, ob tem pa se bo ponovno povzpel na prvo mesto na teniški lestvici ATP.

Hkrati bo naskakoval tudi svojo 17. zmago na turnirjih za grand slam. Doslej je šestkrat slavil v Wimbledonu, petkrat na odprtem prvenstvu ZDA v New Yorku, štirikrat na odprtem prvenstvu Avstralije v Melbournu in enkrat na odprtem prvenstvu Francije v Parizu.

Federer je z današnjim zmagoslavjem proti pet let mlajšemu tekmecu iz Srbije dosegel 15. zmago v njunih medsebojnih dvobojih (to je bil njun prvi dvoboj na travi) in prekinil niz treh zaporednih porazov.

Igral sem odlično

"Danes sem igral odlično, navdušen sem nad svojo uvrstitvijo v veliki finale. Novak je v uvodnih dveh nizih prikazal sijajno predstavo, odločilen pa je bil tretji niz, ki sem ga po hudem boju vendarle dobil. Vseskozi sem igral agresivno in vršil pritisk na svojega nasprotnika," je uvodoma dejal Federer in dodal: "Zelo sem ponosen na današnjo zmago, ob tem pa imam možnost, da na večni lestvici zmagovalcev Wimbledona ujamem Samprasa, ki ga zelo spoštujem."

"Do konca tretjega niza je bilo tesno in izenačeno, v četrtem pa sem povsem popustil. Igral sem dobro, a danes je bil na nasprotni strani mreže enostavno boljši tekmec. V moji igri je bilo nekaj padcev, kar je Roger s pridom izkoristil, z agresivno igro in natančnimi udarci pa je tudi osvojil najbolj pomembne in prelomne točke," je po današnjem porazu dejal Đoković.

Murray že nekaj let poizkuša Veliki Britaniji zagotoviti finale, v katerem Britanci niso igrali že od leta 1938, ko je bil finalist Bunny Austin (zadnji britanski zmagovalec je bil dve leti pred tem Fred Perry). Zadnja tri leta je stopal po stopinjah Mike Sangsterja, Rogerja Taylorja in Tima Henmana, prišel do polfinala, tokrat pa je prek temnopoltega Francoza vendarle splezal še stopinjo višje.

Vzhičenje in olajšanje

"Težko izrazim, kaj v tem trenutku čutim. Prepletata se vzhičenje in olajšanje," je Murray s solzami v očeh zmogel nekaj besed takoj po tekmi, po krajšem odmoru pa je vendarle nadaljeval: "Odlično sem začel, toda Jo-Wilfried se je znal vrniti v igro. Težko ga je bilo dokončno zlomiti, prav lahko bi se dvoboj še zavlekel. Zadel je nekaj neverjetnih "winnerjev", k temu dodal še nekaj drugih odličnih udarcev, tako da je bilo težko postaviti piko na i."

Francoz je imel v četrtem nizu pri izidu 4:4 dve žogici za odvzem servisa, potem ko jih je Murray z odličnimi drugimi servisi ubranil in prišel do novega vodstva, se je psihološka prednost povsem preselila na njegovo stran, kar je znal izkoristiti: "Težko je bilo ostati hladen. Bil sem pod pritiskom in stresom, težko je bilo pozabiti na reči, ki so se dogajale v preteklosti, a sem vse to z maksimalno zbranostjo tudi premagal. In čustev zdaj ne morem skrivati. Končno sem v finalu, pred mano je tekma kariere."