Beljenje zob je v Evropo prišlo – tako kot marsikatera lepotilna kaprica – iz Združenih držav Amerike. Z naslovnic se nam smehljajo privlačne mladenke in mladeniči z brezhibnim zobovjem, da o sami že skoraj zaslepujoči belini teh sploh ne govorimo. Vendar so proizvajalci teh belilnih sredstev očitno šli predaleč, saj se je Evropska unija odločila, da bo uporabo omejila. »Nova evropska direktiva, ki so jo sprejele države članice in bo začela veljati 31. oktobra letos, prinaša različna pravila za te izdelke glede na vsebnost vodikovega peroksida. Med drugim – kar je zelo pomembno – bo uporaba belilnih sredstev prepovedana pri osebah, mlajših od 18. let, četudi pod nadzorom zobozdravnika,« nam je pojasnila Nataša Šip s predstavništva evropske komisije v Sloveniji.

Globoka zabarvanja zob sicer niso škodljiva, seveda pa nikakor niso privlačna. Zato imamo danes na voljo različna belilna sredstva, od past, krem, ustnih vodic, obližev oziroma trakov za beljejnje zob, ki pa še zdaleč niso tako nedolžna, kot jih nekateri proizvajalci oglašujejo. »Sredstva za beljenje zob namreč večinoma učinkujejo na osnovi vodikovega peroksida. Uporaba vodikovega peroksida v majhnih koncentracijah za uporabnika praviloma ni tvegana, vendar imajo lahko izdelki za beljenje zob tudi nekatere stranske učinke, kot so poškodbe zobne sklenine, preobčutljivost zob, draženje ustne sluznice in druge poškodbe ustne votline. Sprejete omejitve prinašajo pomemben napredek pri varovanju zdravja ljudi, saj omejujejo nenadzorovano uporabo izdelkov za beljenje zob in obenem dopuščajo varno uporabo višjih vsebnosti vodikovega peroksida na tak način, da ne ogrožajo varnosti uporabnikov,« nam je povedala Anja Menard z urada za kemikalije na ministrstvu za zdravje.

Lepotna industrija vedno najde »rešitev«

Zobje lahko z leti postanejo temnejši in zabarvani, kar je posledica staranja, spola in življenjskega sloga posameznika. Prav tako na barvo zob vplivajo prehranjevalne navade in razvade, kot so kajenje, pitje vina, kave in čajev, pa tudi zdravljenje z določenimi zdravili. Lepotna industrija je tudi za te »težave« našla rešitev in potrošnikom ponuja najrazličnejše pripravke, s katerimi si lahko do bleščečega belega nasmeha pomagamo kar sami.

Večina teh izdelkov učinkuje na osnovi vodikovega peroksida. Ta pri razpadu sprošča aktivni kisik, ki reagira z organskimi in anorganskimi spojinami in jih razgrajuje. Zaradi teh lastnosti je njegova uporaba zelo razširjena tako v industriji kot tudi v izdelkih za vsakodnevno uporabo, denimo tistih za nego las, nego kože in pri utrjevalcih nohtov. V majhnih vsebnostih (pod 0,1 odstotka) ga najdemo v ustnih vodicah, belilnih zobnih kremah in drugih izdelkih za nego zob in ustne votline, v višjih pa pri posebnih izdelkih za beljenje zob.

Uporaba vodikovega peroksida v majhnih odmerkih za uporabnika praviloma ni tvegana, izdelki za beljenje zob pa imajo lahko tudi nekatere stranske učinke. Vodikov peroksid v višjih odmerkih ob daljši uporabi lahko poškoduje zobno sklenino in povzroči preobčutljivost zob, draženje ustne sluznice in druge poškodbe ustne votline. »Številni proizvajalci pretiravajo s koncentracijo vodikovega peroksida, pri nekaterih izdelkih je ta celo višja kot 10 odstotkov – to pa je že kar nevarna stvar. Sicer se je izkazalo, da bolj kot zobe ta sredstva poškodujejo obzobno tkivo, ki je še posebno občutljivo,« pripoveduje zobozdravnik Matjaž Rode, ki je tudi član Evropskega odbora za zdravstvo. Dodal je, da pri tistih ljudeh, ki imajo plombe, in pri tistih, ki imajo obložene zobe, beljenje zob lahko bolj škodi kot koristi. Torej, belilna sredstva ne bodo pobelila zalivk ali zob s prevlekami in jih bo treba zamenjati, da bi ustrezala barvi na novo pobeljenih zob.

Zato uporaba izdelkov za beljenje zob pri osebah, ki imajo poškodovane zobe in ustno votlino, ali sočasna uporaba tobaka in/ali alkohola lahko vodita do nepopravljive poškodbe. Vodikov peroksid je škodljiv za ustno tkivo, če je poškodovano, zato morajo biti pri uporabi teh izdelkov zelo previdni tisti, ki imajo gingivitis, parodontalne bolezni ali že obstoječe poškodbe dlesni. Tobak in alkohol sta dva od dejavnikov, ki pripomoreta k nastanku in razvoju raka v ustni votlini. Vodikov peroksid lahko ta proces še pospeši in s tem še dodatno poveča tveganje.

Neželeni učinki beljenja

»Blešeče bel nasmeh je želja marsikaterega, ki pride v ordinacijo. Miselnost, da bolj ko so zobje beli, bolj so lepi in zdravi, je danes močno razširjena, vendar ni tako. S strokovnega stališča je nesprejemljivo reklamiranje blešečega nasmeha, vendar se beljenju težko izognemo. Nujno je, da bolniku razložimo, da je beljenje kemični postopek, ki ne pripomore k bolj zdravemu zobovju, površine zoba ne naredi trše in bolj odporne proti zobni gnilobi, ampak le prispeva k svetlejšemu videzu. Ker pri beljenju s kemičnimi snovmi učinkujemo na površino, morajo biti zobje pred posegom zdravi. Zato je pregled in posvet pred beljenjem pri zobozdravniku nujen. Ker ob nepravilni uporabi lahko pride tudi do poškodb površine, menim, da je prav, da bolniki sami belilnih sredstev ne uporabljajo,« je prepričan zobozdravnik Dušan Šušterčič.

V kozmetičnih prodajalnah je na voljo cela paleta sredstev za beljenje zob. Obstajajo tudi trakovi, ki jih nanesemo na zobe, vendar je njihova uporaba zapletena in lahko se zgodi, da zaradi njihove oblike ne pobelimo celega zoba, predvsem predela okoli dlesni. Pri zobnih pastah in kremah, ki vsebujejo abrazivna sredstva, proizvajalci obljubljajo bolj bele zobe, vendar je treba vedeti, da odstranijo le površinska zabarvanja. Njihova slabost – grobost in agresivnost na sklenino, dlesni in preostalo sluznico. Prav tako ni priporočljivo, če belilno sredstvo zaužijemo, saj lahko pride do poškodb sluznice. Zato če si res želimo imeti bele zobe, to storimo pod nadzorom zobozdravnika. Ta nam bo namreč ustrezno zaščitil dlesni in druga mehka tkiva v ustih.