Nanizajmo le nekaj ključnih značilnosti modela, ki je v celoti objavljen na spletnem mestu http://www.dnevnik.si/zaposlitve_in_kariera . Najvišji mesečni zaslužek je lahko 300 evrov, davčna obremenitev pa 10 odstotkov. Ta se ne prišteva v dohodninsko osnovo ter je dovolj nizka, da jo lahko ponudnik, po vzoru DDV, prevali na kupca. Posameznik sicer lahko tudi prebije omenjeno mejo, vendar je davčna stopnja v tem primeru bistveno višja, da se mu v tem primeru splača poslovati na drugačen način (npr. odpreti s.p.). Račun se izdaja na preprostem obrazcu – kot tiskovina ali prek posebne aplikacije na prenosnem telefonu, prek katere prejemnik prejme »SMS-račun«. V primeru izdaje računa prek mobilnika, je račun že zaveden v davčnem sistemu, račune na papirju pa izdajatelj prijavi prek spletne aplikacije ali klicnega centra. Sistem uporabniku konec meseca avtomatsko pošlje položnico za plačilo davka - seveda samo v primeru, da je podjetnik v preteklem mesecu kaj zaslužil. Pri dejavnosti izvajalec nima posrednika kot na primer pri študentskem delu, ampak sam išče priložnosti na trgu. Model omogoča dodaten zaslužek brez začetnega vložka v dejavnost in fiksnih mesečnih stroškov.

Model mikropodjetništva je primeren je za vse (zaposleni, upokojenci, študenti), ki želijo s svojim hobijem (kot so na primer izdelava nakita, frizerstvo, masaža, grafično oblikovanje ...) tudi nekaj zaslužiti. Posebej je primeren za študente, ki si s tem že lahko postavljajo temelje za samozaposlitev (prevajanje, izobraževanje starejših ali otrok, vodenje dogodkov, oblikovanje besedil, priprava finančnih dokumentov, osnovnih arhitekturnih načrtov in podobno). Dodaten zaslužek bi si lahko priskrbeli brezposelni, ki sicer nimajo denarja za samozaposlitev, opravljali pa bi priložnostna dela, kotna primer čiščenje prostorov, osnovna hišna opravila, košnja trave, beljenje. Vsekakor je model primeren za tiste podjetne ljudi, ki še niso uspeli vzpostaviti rednih mesečnih prihodkov in zato še niso zmožni prenosa dejavnosti v s.p. ali d.o.o.

Bavdaž je med drugim mnenja, da si večina Slovencev želi imeti čiste račune z državo in da bi tak način poslovanja, kot ga zagovarja njegov predlog modela mikropodjetništva, zelo omejil sivo ekonomijo pri nas. Zakaj? »Zanimivo je dejstvo, da je prvi pomislek večine mojih sogovornikov ta, da ljudje ne bodo prijavljali računov. Skratka, v naši državi je stopnja zaupanja v poštenost drugih – in najbrž tudi svojo – očitno zelo nizka. Ampak vprašajmo se, zakaj ljudje ne prijavljajo računov? Seveda, nekateri so nepošteni ali pa goljufanje države sploh ne dojemajo kot problematično. Drugi delajo na črno, ker se jim izplača tvegati – davki so tako visoki, da prihranek iz tega naslova upraviči tveganje potencialne kazni. Nekateri pa preprosto ne morejo prijavljati računov, saj je njihova dejavnost in obseg zaslužka takšen, da noben od trenutnih modelov zanje ni primeren. Osebno sem tako prepričan, da če ljudem ponudimo preprost in neboleč način izpolnjevanje obveznosti do države, bosta tako vsaj zadnji dve omenjeni skupini ljudi začeli poslovati legalno. S tem pa ko se bo legalno poslovanje začelo širiti, bo prej ali slej postalo standard in vzporedno se bodo tudi naše vrednote spremenile.«

Bavdaž svoje mnenje podpre tudi s primerom spletne prodaje glasbe. Še nekaj let nazaj je bil piratski način pridobivanja glasbe standard. Oblasti so bile bolj ali manj povsem neuspešne v boju proti razpečevanju nelegalnih kopij. Ko pa je Apple prek svoje iTunes Store ponudil uporabnikom preprost, poceni in legalen način pridobivanja glasbe, pa so mnogi posamezniki spremenili svoje obnašanje oziroma odnos do piratske glasbe.

Z modelom so se že pred časom seznanili tudi na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pod vodstvom mag. Radovana Žerjava. Na MGRT med drugim menijo, da bi ljudem omogočil dodatne prihodke, državi ustvaril dodaten vir prihodkov v proračun brez zvišanja obstoječih davkov oziroma vzpostavitve novih davkov, olajšal pa bi tudi prehod podjetniške dejavnosti posameznika v druge oblike pravnih oseb - s.p. ali d.o.o. Spodbudil bi tudi pospeševanje razvoja podjetništva na mikroravni oziroma povečanje ustvarjanja dodane vrednosti na mikroravni, kar bi imelo pozitivne učinke na BDP Slovenije.

A v izogib utaji davkov bi bilo treba vgraditi varovalke za preprečitev zlorab. »Možno je namreč izogibanje določenemu delu davkov in zaposlovalci bi morda iskali rešitve, kako preusmeriti del dohodka prek tega modela, zato bi bilo treba vzpostaviti nadzor nad izdanimi in prijavljenimi računi.« Na MGRT poudarjajo tudi, da bi bilo treba za uvedbo takega modela pripraviti spremembo zakonskih podlag, ki bi omogočale njegovo izvajanje.