»Imamo velike težave pri pridobivanju mladih inženirjev, ker jih na trgu enostavno ni. Dogaja se nam celo, da nam druga podjetja prevzemajo inženirski kader. Vzroki za pomanjkanje inženirjev so se kopičili zadnjih 20 let, zato ni pričakovati, da se bo stanje spremenilo čez noč,« opozarja dr. Tomaž Savšek, namestnik direktorja TPV.

Da na trgu obstaja paradoks visoke brezposelnosti na eni in pomanjkanje ustreznih kadrov na drugi strani, že nekaj let kažejo tudi rezultati raziskave Manpower o pomanjkanju ustreznega kadra. »To se ne dogaja le v Sloveniji, ampak tudi v svetovnem merilu, kjer vsak tretji delodajalec ne najde ljudi za odprta delovna mesta. V Sloveniji je takih delodajalcev 26 odstotkov,« je pojasnila Romana Šercelj, direktorica iskanja kadrov v družbi Manpower. Na prvem mestu so, pričakovano, tako pri nas kot na svetovni lestvici kvalificirani delavci, kot so orodjarji, CNC-operaterji, varilci in strugarji, takoj za njimi pa inženirji strojništva, elektrotehnike in gradbeništva.

Pravo pomanjkanje kadra šele prihaja

Šercljeva opozarja, da bo to dolgotrajni problem, še posebno zato, ker povsod prevladuje zanimanje za univerzitetne študije, poklicno izobraževanje pa ostaja v ozadju. Poleg tega, da teh kadrov primanjkuje, pa se delodajalci soočajo še z upokojevanjem kvalificiranih delavcev, tako da je deficit vedno večji, dodaja Šercljeva. Težave pri zaposlovanju kvalificiranega kadra s poklicno strokovno izobrazbo imajo tudi v zagorskem podjetju JE&GR. »Opažamo veliko pomanjkanje mladih kadrov, ki bi bili pripravljeni delati v strojništvu. Problem ni toliko v inženirjih kot v kvalificiranem kadru s poklicno izobrazbo,« pojasnjuje Primož Jelševar, odgovoren za poslovanje s tujino, prepričan, da bo omenjeni problem še večji čez nekaj let, ko bo kvalificiranega kadra s poklicno izobrazbo skoraj zmanjkalo. »Tehnolog inženir si bo zamislil rešitev, kvalificiranega kadra, ki bi to znal realizirati, pa ne bo,« napoveduje Jelševar.


Na vprašanje, zakaj ne najdejo ustreznih kadrov, delodajalci po večini odgovarjajo, da zaradi splošnega pomanjkanja kandidatov na trgu, drugi najpogostejši razlog je pomanjkanje tehničnih znanj oziroma trdih veščin, tretji pa splošno pomanjkanje izkušenj. »Gospodarstvo torej ni dovolj povezano z izobraževalnimi ustanovami, tako da ljudje po končanem študiju na delovnem mestu nimajo dovolj aplikativnih izkušenj, da bi lahko takoj začeli delo,« pojasnjuje Šercljeva. Podobno odgovarjajo tudi v podjetju JE&GR. Jelševar namreč pojasnjuje, da se na razpise za odprta delovna mesta največkrat prijavljajo mladi, ki nimajo ustrezne izobrazbe ali pa imajo ustrezno izobrazbo, vendar nimajo ustreznega praktičnega predznanja, npr. inženir, ki nima izkušenj z delom v proizvodnji. Ustrezni inženir bi po njegovem moral znanje pridobiti med izobraževanjem, tudi v proizvodnem procesu v podjetjih. Takšna je praksa v razvitih državah, dodaja.

S seznanjanjem o delu v podjetju potencialnih kandidatov od mladih nog naprej se ukvarjajo tudi v gorenjski gazeli, podjetju Lotrič. »Sami pripravljamo razne projekte za vsa starostna obdobja, od vrtcev pa vse do podiplomskih študijev. S tem pridobimo zanimanje za našo dejavnost že pri zelo zgodnjih letih. Za srednje tehniške šole pa že vrsto let pripravljamo Dan meroslovja, kjer poskušamo navdušiti mlade za meroslovje, saj ta v EU predstavlja 7 odstotkov celotnega BDP,« je pojasnil Primož Hafner, direktor laboratorija. Podjetje s takšnim delovanjem med dijaki in študenti ustvarja veliko zanimanje za opravljanje praktičnega usposabljanja, kot tudi za opravljanje seminarskih in diplomskih nalog. Tako lahko kandidat spozna način dela, vzdušje in samo dejavnost podjetja, ta pa izbira med večjim naborom kandidatov za morebitno zaposlitev.