Napoveduje celo, da bo na to opozarjal skupine tujih turistov, ki se brez lokalnih vodnikov sprehajajo po prestolnici. "Namen akcije ni nadlegovati turiste, ampak sprožiti javno razpravo o tem problemu," pravi Bekčič.

Turistični vodnik je lahko vsak tujec

Nenavadno se mu namreč zdi, da slovenska zakonodaja pozitivno diskriminira vse tiste turistične vodnike, ki potovanje začnejo v tujini. Za te ne določa nikakršnih pogojev ali zahtev, medtem ko za slovenske vodnike jasno predpisuje, da morajo imeti licenco, ki jo na podlagi opravljenega preizkusa znanja podeljuje gospodarska zbornica.

Diana Ternav iz Združenja turističnih vodnikov Slovenije opozarja, da ni nikakršnega nadzora nad tem, kdo tuje turiste vodi po Sloveniji. "To je konec koncev lahko kdor koli, tudi avtomehanik ali čistilka." Na združenju sicer razumejo, da za vodnike iz držav članic EU velja prost pretok, saj je to pozitivno tudi za slovenske vodnike na delu v državah Unije, a menijo, da bi moralo biti to regulirano, saj bi samo tako lahko zagotovili doseganje profesionalnih standardov. Ob tem se sprašujejo še, zakaj lahko v Slovenijo brez kakršnih koli omejitev in regulacije prihajajo delat tudi turistični vodniki iz tretjih držav.

Države lahko zahtevajo prijavo

"Zakon je nastajal v letu 2003, ko še nismo bili članica Evropske unije, zato takšno razlikovanje za nas ni bilo smiselno," pojasnjuje Snežana Škerbinc s Turistično-gostinske zbornice. "Tudi evropske direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij nismo upoštevali, saj je nastala kasneje." Direktiva sicer res predvideva prost pretok delovne sile znotraj EU, a ob poudarjeni veliki skrbi za varstvo potrošnikov, državam pa tudi dopušča možnost, da določijo zahteve po prijavi tujcev, ki pridejo v državo na delo. Prijava mora biti brezplačna in enostavna, zahteva pa lahko le dokazilo o tem, da je vodnik državljan EU in da je usposobljen za to delo.

To pravico, ki jo zelo podpirajo tudi na slovenskem združenju turističnih vodnikov, je izkoristilo devet držav članic, med njimi Avstrija in Italija, ki sta uvedli poseben register, kjer se morajo tuji vodniki enkrat na leto prijaviti, da lahko opravljajo svojo dejavnost. Hrvaška, ki še ni članica, je na tem področju posebej rigorozna in zahteva, da vse tako domače kot tuje skupine vodijo lokalni vodniki, ki so specializirani za posamezno regijo, medtem ko lahko hrvaški vodniki brez težav delajo v Sloveniji. "Res pa je, da vrši evropska komisija velik pritisk na vse tovrstne omejitve in teži k popolni razbremenitvi gospodarstva, posebej pa turizma. Tudi Hrvaška bo zato morala odpraviti omejitve," še pravi Škerbinčeva.

Spremembe v novi zakonodaji

Na direktoratu za turizem in internacionalizacijo, ki deluje v okviru ministrstva za gospodarstvo, menijo, da je v interesu Slovenije, da jo obišče kar največje število skupin iz tujine, in da zavračanje tujih vodnikov, ki doma izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti, a tega ne morejo izkazati z ustreznim dokazilom, ne bi prispevalo k doseganju želenih ciljev. Zato so na direktoratu glede uvedbe prijave oziroma registra "zelo zadržani". A če so najprej zagotovili, da takšna ureditev ne favorizira tujih vodnikov in ne predstavlja nelojalne konkurence, zato v novi zakonodaji tega ne nameravajo spremeniti, so kasneje dodali, da bo nov zakon vendarle razlikoval med agencijami in vodniki iz EU in tistimi iz tretjih držav. "Predlog zakona bo tako urejal pogoje za občasno opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev za osebe iz držav pogodbenic, pri turističnem vodenju pa bo določen postopek priznavanja poklicne kvalifikacije, urejeno občasno opravljanje dejavnosti turističnih vodnikov in določen pristojni organ za izvajanje s tem povezanih nalog," so pojasnili na direktoratu. Kaj bo drugače za vodnike iz tretjih držav, nam niso pojasnili.

Za zdaj ostaja odločitev o najemanju lokalnih vodnikov na strani turističnih agencij. Škerbinčeva opozarja, da to sicer lahko bistveno poveča stroške in koga tudi odvrne od potovanja, a po drugi strani, tako Bekčič, "lokalni vodniki najbolje poznajo kraj in njegovo dušo". Japonci in Američani to razumejo in vedno najamejo lokalnega vodnika, še pravi sogovornik. Tudi na direktoratu za turizem in internacionalizacijo angažiranje domačih vodnikov zaradi višje ravni kakovosti podpirajo, "toda ne na temelju prisile predpisa, temveč le kot lastni interes tuje agencije zaradi kakovostnejše izvedbe programa".