Šušteršič je izrazil pričakovanje, da bo vlada prihodnji teden dokončno sprejela zakon o slovenskem državnem holdingu, v tem zakonu pa bodo vse potrebne pravne podlage, da bi lahko holding prevzel vlogo reševanja slabih bančnih terjatev. Šušteršič pričakuje, da bo DZ zakon sprejel že julija, v praksi pa bi zaživel enkrat septembra.

Mehanizem naj bi bil tak, da bi terjatve bank, ki bi se skozi skrbne preglede izkazale kot rdeče oziroma bi zanje obstajala velika verjetnost, da bodo povrnjene v zelo majhnem znesku ali sploh ne, prenesli na holding. Pri tem ne bi šlo za knjižno vrednost, ampak za vrednost, ki jo je trenutno možno pričakovati, torej likvidacijsko vrednost terjatev. Za to bi morali pred tem pridobiti neodvisne ocene, da ne bi kršili pravil o državni pomoči.

Z izvedbo tega postopka bi na koncu bančne bilance očistili tveganj, ki jih banke postopno priznavajo skozi oslabitve kapitala, nato pa potrebujejo dokapitalizacijo. Šušteršič je zatrdil, da ta vlada za razliko od nekaterih prejšnjih nima iluzij, da naj bi se razmere same od sebe izboljšale, zato bo šla v postopek sanacije bilanc bank.

Po tem, kar je trenutno jasno, se zdi problem po Šušteršičevih besedah zdi obvladljiv z lastnimi sredstvi in Sloveniji ne bo treba zaprositi za pomoč iz mehanizmov za stabilnost evra.

Če pa se bodo problemi izkazali za večje ali se bodo pojavila nova tveganja, potem pa minister v perspektivi naslednjih nekaj let ne izključuje tudi take odločitve.

Vlada z novim zakonom zoper plačilno nedisciplino

Ker lani spomladi sprejeti zakon o preprečevanju zamud pri plačilih ni zmanjšal težav s plačilno nedisciplino, vlada državnemu zboru v sprejem po nujnem postopku predlaga novega. Vanj je med drugim vgradila izvršnico - abstrakten vrednostni papir, s katerim se dolžnik zaveže plačati določen znesek.

Izvršnica je listina, ki vsebuje v evrih navedeno nepogojno denarno obveznost dolžnika. Izda jo dolžnik, njenemu imetniku pa omogoča, da se neposredno poplača iz sredstev na kateremkoli računu dolžnika pri katerikoli banki, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal finančni minister Janez Šušteršič.

Podrobneje bo Šušteršič predlog zakona predstavil na novinarski konferenci v prihodnjem tednu, sam pa upa, da ga bo DZ skupaj s še nekaterimi zakoni za pomoč gospodarstvu obravnaval že na julijski seji.

Med novostmi je omenil še poenostavitev mehanizmov obveznega večstranskega pobota medsebojnih obveznosti, ki ga izvaja Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Obvezni pobot bo poslej veljal samo za terjatve nad 250 evrov. Povezanim družbam se v pobot ne bo treba prijavljati, saj gre za obveznosti, ki ne ogrožajo plačilne discipline.

Medtem ko veljavni zakon kot najdaljši dovoljeni plačilni rok za posle med gospodarskimi subjekti določa 120 dni, pa se bo z novim zakonom ta ureditev iz zakona črtala in prepustila pogodbenim strankam.

Informacijske storitve za državo naj bi v prihodnje opravljala Pošta Slovenije

Vlada je pripravila novelo zakona o splošnem upravnem postopku, ki izenačuje upravne in notarske overovitve, na Pošto Slovenije pa prenaša naloge s področja državne informatike. Vlada je sprejela tudi predlog novele zakona o stvarnem premoženju države, s katero namerava ustaviti aktivnosti za ustanovitev javnega nepremičninskega sklada.

Z novelo zakona o splošnem upravnem postopku se po besedah ministra za pravosodje in javno upravo Senka Pličaniča izenačujejo upravne in notarske overovitve. Predlog tako odpravlja dosedanjo omejitev veljavnosti upravnih overitev lastnoročnih podpisov in kopij, proti tej rešitvi pa so se že izrekli v Notarski zbornici Slovenije.

Poleg tega bodo v skladu s predlogom po novem stranke lahko od uradnikov zahtevale, da jim izpolnijo oziroma pomagajo izpolniti vloge, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil Pličanič.

Hkrati pa je omenjena novela tudi del celotne strategije prenove državne informatike, katere cilj je prihranek v višini več deset milijonov evrov pa tudi povečanje avtonomije države, ki naj bi po besedah ministra "čim več delala sama". Zato bodo z novelo na Pošto Slovenije, ki je v državni lasti, prenesli nove naloge s področja državne informatike.

Država namreč sedaj informacijske storitve naroča pri zunanjih izvajalcih, zasebnih podjetjih, te iste storitve, kot so denimo e-vročanje ali enotne vstopne točke, pa bodo sedaj naročali pri Pošti Slovenije. Po Pličaničevih zagotovilih s tem ne bo nobenih dodatnih stroškov ali prenosa kadrov, saj ima Pošta že ustrezno informacijsko strukturo, le še svoje kadre bo morala "nekoliko doizobraziti".

Vlada je danes pripravila tudi novelo zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Kot pojasnjuje Pličanič, je njen cilj v poenostavitvi postopkov, zato da bi bilo gospodarskim subjektom lažje poslovati z državo. Kot pravi, je predlog del "Žerjavovega paketa", katerega cilj je pomoč gospodarstvu.

Poleg tega bo vlada z novelo ustavila aktivnosti za ustanovitev javnega nepremičninskega sklada, z nepremičnim premoženjem države pa bodo še naprej upravljali njegovi sedanji upravljavci.

Ravnanje s stvarnim premoženjem države poleg omenjenega ureja še zakon o Javnem nepremičninskem skladu RS. Navedena zakona sta bila v prejšnjem mandatu sprejeta sočasno, sledila pa sta uresničitvi ideje o centralizaciji državnega nepremičnega premoženja v okviru Javnega nepremičninskega sklada RS.

Vlada je danes sprejela še akcijski program za odpravo administrativnih ovir, ki je po Pličaničevih besedah ena pomembnih prioritet vlade. Program določa, katere so te ovire, časovni načrt za njihovo odpravo ter pristojnosti ministrstva za pravosodje in javno upravo, ki bo koordiniralo to delo.