Starec in Bricelj sta po mnenju senata komisije s kršenjem šestega in devetega člena zakona o javnem naročanju, ki govorita o temeljnih načelih ravnanja v postopkih javnega naročanja, zasebnim podjetjem, v katerih so kot solastniki ali poslovodne osebe udeleženi nekdanji in sedanji zaposleni na Inštitutu RS za vode, in drugim že pred izvedenimi razpisi omogočila premoženjsko korist v ocenjeni vrednosti več kot pol milijona evrov.
Nekdanji in sedanji direktor sta po 5. juniju 2010 tudi podpisovala pogodbe brez obvezne protikorupcijske klavzule, kot to opredeljuje zakon, aneksi k pogodbam po navedenem datumu pa so bili podpisani za nazaj in z navedbo datuma pred podpisom osnovnih pogodb.
S takim ravnanjem sta nekdanji in sedanji direktor javnega zavoda v lasti države uresničila vse znake korupcije, ravnala pa sta tudi v nasprotju z zahtevano integriteto uradnih oseb, so še zapisali.
