Najmanj se zadolžujejo na Goriškem in v Zasavju

Skupni dolg vseh občin po podatkih finančnega ministrstva tako znaša 1,75 odstotka bruto domačega proizvoda. Lani se je na novo zadolžilo 79 občin, večina od njih zaradi novih infrastrukturnih naložb. Na vladi ugotavljajo, da stanje zadolženosti klub vsemu še ni kritično, saj občine še niso dosegle dovoljenega 8-odstotnega praga zadolženosti glede na vrednost njihovih prihodkov. Največji, 58-odstotni delež zadolžitev, so ustvarile občine osrednjeslovenske, podravske in savinjske regije, najmanj pa so po posojilih posegali v Zasavju in na Goriškem.

Od leta 2007 do konca lanskega leta se je skupni dolg občin več kot potrojil. Daleč največ posojil ima seveda Mestna občina Ljubljana, ki je po podatkih ministrstva zadolžena za dobrih 130 milijonov evrov, še 86 milijonov evrov pa znaša dolg njenih pravnih oseb. Tako Ljubljana odtehta kar za četrtino skupnega dolga vseh občin. Če upoštevamo še dolg pravnih oseb, je vsak Ljubljančan "zadolžen" za skoraj 780 evrov, kar pa je še vedno za polovico manj, kot je na primer "zadolžen" vsak prebivalec Komende.

Med najbolj zadolžene občine v Sloveniji z dobrimi 1700 evri na prebivalca sodi tudi Krško, vendar direktorica tamkajšnje občinske uprave Melita Čopar pravi, da je zaskrbljenost nad finančno prihodnostjo občine odveč. "Zadolženi smo toliko, kolikor nam dovoljuje zakonodaja, in nič več. Brez tega v minulem obdobju ne bi mogli črpati evropskih sredstev ter izvesti treh velikih naložb v osnovne šole. Zadolžujemo se torej le za vzdrževanje tiste infrastrukture, za katero je občina dolžna skrbeti. Z likvidnostjo pri nas torej nimamo težav, lahko pa se z njo ob novih finančnih perspektivah srečajo v malih občinah," nam je zaupala Čoparjeva.

Večji problem po njenem mnenju predstavlja dvoodstotno znižanje povprečnine, zaradi česar bo letos občina iz državnega proračuna prejela 249.000 evrov manj. "Za ta denar pa bi denimo lahko rešili prostorsko stisko kakega vrtca. Posledice za občinski proračun ima posredno tudi zniževanje nekaterih pokojnin, saj bomo morali posledično nameniti več denarja za sofinanciranje bivanja starostnikov v domovih," je še dejala Čoparjeva.

Občinam davka od nepremičnin ne bo treba plačevati

O žgoči temi financiranja občin so se na seji v Sevnici pogovarjali tudi člani predsedstva Skupnosti občin Slovenije. Največ časa so namenili dodatni obdavčitvi nepremičnin občin, kot to določajo nedavno sprejete spremembe zakona o uravnoteženju javnih financ. Navzoči župani so opozorili, da lahko dodatno obremenjevanje občinskih proračunov ob hkratnem dvoodstotnem zniževanju primarne porabe privede do hudih finančnih težav občin, ki se bodo morale odpovedovati tudi najnujnejšim naložbam v komunalno in ostalo infrastrukturo. Tolažilne besede Slavka Tekavčiča s finančnega ministrstva, da jim dodatne obdavčitve zagotovo ne bo treba plačevati, so navzoči sprejeli precej zadržano.

Tekavčič je namreč dejal, da na finančnem ministrstvu iščejo sprejemljivo uradno tolmačenje, da občinam tega davka ne bo treba plačevati, o čemer bodo poleg občin seznanili tudi davčne uprave. "Danes podana obljuba v pravnem smislu nima nobene teže, če na vladi v kratkem ne bodo poskrbeli bodisi za spremembo obstoječe zakonske dikcije ali za uradno tolmačenje v državnem zboru," meni predsednik skupnosti občin Leo Kremžar. Kot nevzdržno je opisal nekaj zadnjih let trajajoče stanje, ko država z raznimi spremembami zakonov in višanjem standardov na občine prenaša vse več obveznosti, ne da bi pri tem poskrbela za finančno pokritost njihovega izvajanja.

"O konkretnih številkah ta hip ne morem govoriti, ker jih nimam s seboj, toda če se dotaknemo samo določbe, da bo drugi otrok v vrtcu za starše brezplačen, povem, da je kar 75 odstotkov tega bremena padlo na občine, na državo pa le 25 odstotkov," je še dejal Kremžar.

Župan Svete Trojice v Slovenskih goricah in državni svetnik Darko Fras je postregel z oceno, da so v zadnjih sedmih do osmih letih zaradi naraščajočih tekočih odhodkov na račun novih obveznosti in višjih normativov v šolstvu, otroškem varstvu, sociali in upravljanju javnih služb v občinah narasli za več kot 30 odstotkov.