Novi kazenski zakonik (KZ-1), ki je začel veljati konec leta 2008, je namreč odpravil kaznivo dejanje povzročitve stečaja z nevestnim gospodarjenjem (233. člen starega KZ) in ga zamenjal s kaznivim dejanjem lažnega stečaja z namenom oškodovanja upnikov (226. člen KZ-1). Čeprav se na prvi pogled zdi, da je zakonodajalec dotedanje kaznivo dejanje "prelil" v novi enotni člen, pa je praksa že pokazala, da bo dokazovanje nepravilnosti v stečajih za organe odkrivanja in pregona po novem toliko težje. V (pred)kazenskih postopkih bodo tako morali nekdanjim vodilnim v propadlih podjetjih, ki jim bodo očitali povzročitev lažnega stečaja, dokazati tudi jasen storilčev namen (naklep) za oškodovanje upnikov. To pa jim v primeru HKS Sicura in HKS Soča ni uspelo, zaradi česar so obtožnici zoper Severja in Janežiča umaknili.

Verižno "padanje" postopkov?

To bi lahko imelo vsaj dve posledici. Prvič, da bodo kriminalisti in tožilci še teže začenjali in vodili postopke, povezane s stečaji. Na to je že leta 2010 v reviji Pravnik opozoril vrhovni državni tožilec (dodeljen na ministrstvo za pravosodje) Hinko Jenull, kar je utemeljil z "bistvenim povečanjem zahtevnosti dokazovanja krivde", ki bodo terjale "ustrezno kriminalistično taktiko pri zbiranju obvestil o povezavah (med poslovodji in lastniki, op. a.)". In drugič, da bodo zaradi načela milejše uporabe kazenskega zakona, ki bo kaznivo dejanje povzročitve stečaja z nevestnim gospodarjenjem v obtožnicah avtomatično zamenjalo z lažnim stečajem, padli v vodo tudi kazenski postopki, ki so jih tožilci začeli pred spremembo kazenske zakonodaje.

Koliko je teh primerov, nam v zadnjih dneh ni uspelo izvedeti. Na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani so nam pojasnili, da "tovrstnih podatkov ne vodijo, saj ne gre za statistične podatke". A po naših podatkih bi lahko imela ta sprememba kazenske zakonodaje pomembno vlogo še v nekaterih postopkih. Zaradi povzročitve stečaja z nevestnim gospodarjenjem so tako po desetih letih še vedno na sodišču tri odgovorne osebe iz propadle Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj, obtožnica pa je še pred nekaj meseci - do zastaranja - tega kaznivega dejanja bremenila enega od akterjev v aferi Zbiljski gaj Andreja Rezarja. Tik pred začetkom veljavnosti KZ-1 so kriminalisti povzročitve stečaja ovadili tudi ptujskega podjetnika Marjana Fištravca. Tožilstvo je sicer obtožnico v zadevi HKS Sicura umaknilo skoraj šele štiri leta po začetku veljavnosti KZ-1 in dve leti po njeni pravnomočnosti.

Težje delo za tožilce

Pregonov zaradi povzročitve stečajev je bilo sicer že "po starem" relativno malo. Po podatkih iz leta 2009 so jih tožilci od štirinajstih ovadb zaradi povzročitve stečaja z nevestnim gospodarjenjem zavrgli devet, od preostalih petih pa se je le ena končala z vložitvijo obtožnice. Tudi prof. dr. Šime Ivanjko poudarja, da so bile spremembe KZ "korak v pravo smer". "Strinjam se o tem, da je treba pri povzročitvi stečaja dokazati naklep. Poleg tega je težko dokazati nevestnost. To je socialistični pojem, s katerim se je v pravo poizkušalo vpeljati moralne kategorije," meni prof. dr. Ivanjko.

A pri tem se velja spet vrniti k opozorilom Hinka Jenulla, na katerega se je tožilstvo sklicevalo tudi pri utemeljitvi umika obtožnice v zadevi HKS Sicura. Ta je v prej omenjenem članku zapisal, da "se bo zahtevnost dokazovanja krivde z opustitvijo posebnega dejanja povzročitve stečaja bistveno povečala". "Namen oškodovanja se bo namreč praviloma izražal posredno, (...) v učinkih izvršitvenih dejanj na premoženje storilca, s prenosom premoženja ..." je poudaril Jenull, ki je že pred dvema letoma napovedal, da se bodo zaradi sprememb zakonodaje nekateri že začeti postopki končali brez obtožbe oziroma obsodbe.