Za nedavni vrh EU v Bruslju je Monti dejal, da je bil posvečen predvsem novim kratkoročnim ukrepom za finančno stabilizacijo, ter dodal, da je zadovoljen, ker je vseh 17 članic evra soglasno sprejelo sklepe. Merklova je na drugi strani pohvalila Montijevo vlado, ki da pospešeno izvaja potrebne reforme, ter dejala, da sta se z njim dogovorila za skupno reševanje vseh problemov, ki jih prinaša kriza v območju evra. "Ko so evropske države v krizi, je tudi Nemčija v težavah," je na tiskovni konferenci poudarila kanclerka in dodala, da sta z Montijem vedno našla skupni jezik. S tem je posredno komentirala predvsem navedbe nemških časnikov, da je na zadnjem vrhu popustila pod njegovimi izsiljevanji.

Monti je po medvladnem sestanku, ki so se ga udeležili vodje najpomembnejših ministrstev obeh držav ter finančni in gospodarski strokovnjaki, še napovedal, da bo Italija po sprejemu reforme trga dela in napovedanem krčenju zaposlenih v javnih službah sprejela še dodatne ukrepe za zmanjšanje proračunske porabe, da bi se izognila dvigu davka na dodano vrednost. Tega so že napovedovali za letošnji 1. oktober, a ga očitno hoče Monti obdržati kot rezervni adut, če se mu ne bodo izšli drugi računi. Da pri slednjih ne razmišlja o evropskih reševalnih pasovih, pa je povedal že v včeraj objavljenem intervjuju za Frankfurter Allgemeine Zeitung, ko je med drugim dejal, da "prošnja za finančno pomoč pomeni zgolj prikrivanje problemov". Vztrajanje Italije pri kratkoročnih ukrepih za stabilizacijo finančnih trgov, ki ga je minuli teden v Bruslju skupaj s španskim premierjem Rajoyem in francoskim predsednikom Hollandejem začinil z blokiranjem pakta rasti, ki ga je pred glasovanjem o mehanizmu za stabilizacijo evra v Bundestagu nujno potrebovala Merklova, pa je Monti včeraj nekoliko podrobneje pojasnil. Dejal je, da Italija ni v položaju, kot sta bili Grčija in Portugalska, ko sta morali zaprositi za pomoč, ampak je sprejela vrsto ukrepov za uravnoteženje javnega dolga in proračunskega primanjkljaja. Kar je še potrebovala, so bili ukrepi za stabilizacijo finančnih trgov in za to se je zavzemal na vrhu EU. Po njegovem mnenju je prav tokratni vrh pozitivno presenetil borze. Monti je že pred tem opozarjal, da visoka cena zadolževanja Italije zavira njena reformna in varčevalna prizadevanja in krepi nasprotovanje vladni politiki v italijanski javnosti.

Sicer pa se sogovornika v Rimu včeraj nista dotaknila ene najbolj vročih tem v zvezi z reševanjem evrske krize, morebitnega uvajanja tako imenovanih evrskih obveznic, za katere je Merklova pred kratkim dejala, da "jih ne bo, dokler bo živa". Sicer pa se je kanclerka včeraj znova obregnila ob očitke o njenem trmoglavem vztrajanju pri varčevanju. Dejala je, da je leta 2005, ko je prevzela položaj kanclerke, Nemčijo pestila visoka stopnja brezposelnosti, ki jim jo je uspelo znižati, kar je bila tudi prva naloga njene vlade. "V Nemčiji so reforme, kot je bila pokojninska, med ljudmi vzbujale jezo, vendar pa je bila to reforma za naše otroke in vnuke," je pribila.

Italijanski premier je po srečanju z nemško kanclerko tudi poudaril, da oba verjameta v tako imenovano "Soziale Marktwirtschaft" (socialno tržno gospodarstvo). Merklovi to po njegovem mnenju trenutno bolje uspeva, upa pa, da se bo ta "kompetitivna razdalja" s sprejetimi ukrepi gospodarske politike za Italijo kmalu skrajšala. Monti ni pozabil omeniti, da je italijanski proračunski primanjkljaj za polovico nižji, kot je v evropskem poprečju, sprijazniti pa se je moral, da bo letos kljub vsemu višji od načrtovanega. Tako bo po njegovih navedbah dosegel dva namesto 1,3 odstotka, vzrok pa je tudi nadaljevanje gospodarske recesije, saj naj bi letos zabeležili nadaljnji 1,2-odstotni padec gospodarske rasti.