"Lahko sem samo zadovoljna in presrečna, da so poslanci spoznali, da Acta ni dobro napisana," je poudarila Pirc Musarjeva, ki so jo pri tem sporazumu motili predvsem posegi v komunikacijsko zasebnost. "Zagovarjala sem stališče, da Acta omogoča pretirane posege, ker je tako ohlapno napisana. Vsaka država si jo lahko tolmači zelo široko," je Pirc Musarjeva povedala za Dnevnik.si. Po njenem mnenju je treba temeljne človekove pravice "tolmačiti zelo ozko, predvsem pa zakonodajo spisati tako, da je jasno, kaj se lahko in kaj se ne sme".

Z vidika avtorskih pravic Pirc Musarjeva poudarja, da so mnogi strokovnjaki s tega področja opozarjali na to, da Acta tudi ni dober dokument in da je treba nekaj na tem področju narediti. "Žal se je Acta vsebinsko tega lotila na napačen način," meni informacijska pooblaščenka.

Pirc Musarjeva tudi napoveduje, da bo treba napisati nov predlog, "ga sprejemati po proceduri, ki pritiče takšnim sporazumom, torej ne v tajnosti, ker gre vendarle za ljudi na drugi strani, za posege v človekove pravice." Lotiti se ga je potrebno z javno proceduro in udeležbo javnosti, "predvsem pa ne zgolj z močjo neke ameriške glasbene in filmske industrije, ampak z vidika avtorskih pravic nasploh".

Kako nadzirati svetovni splet?

Musarjeva se sicer strinja, da "verjetno potrebujemo globalen dokument, predvsem zaradi tega, ker Acta napada predvsem kršitev avtorskih pravic na spletu". Vprašanje pa je, kako regulirati splet. "To je zgodba, ki je stara že tako dolgo kot sam svetovni splet, torej od leta 95 naprej se še ni našlo nekih pravih elementov, sistemov, kako se svetovni splet lahko sploh nadzira" razmišlja Pirc Musarjeva in še dodaja, da je "Acta z vidika avtorskih pravic poskušala to na nek zelo grob način." 

Acta je ad acta: Proti sporazumu glasovala velika večina evropskih poslancev