Dan zaposlenih v negi doma za starejše je duševno in telesno naporen. Osnovna plača bolničarjev, teh je v ekipi največ, komajda doseže znesek minimalne plače, ki znaša dobrih 580 evrov, plače medicinskih sester brez dodatkov za nočno in nedeljsko delo se začnejo pri dobrih 700 evrih. Vlada pa varčuje tudi na njihovih regresih, jubilejnih nagradah, odpravninah in solidarnostnih pomočeh. Privarčevani znesek naj bi na letni ravni znašal 13,77 milijona evrov.

Med 195 stanovalci 155 negibnih

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pri usklajevanju aneksa št. 1 k splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2012 predlagalo drugačne, za domove ugodnejše rešitve, ki pa jih po njihovih besedah na vladi ni bilo mogoče uskladiti. Ker se zavedajo, v kako težkem položaj so se znašli zavodi, bodo skrbno spremljali finančne učinke v zvezi s sprejetim dogovorom. Če bodo zavodi izkazovali negativno poslovanje, bo ministrstvo predlagalo ustrezne spremembe k aneksu. Kako si predstavljajo delovanje domov za starejše po varčevalnih ukrepih na ministrstvu za zdravje, pa ne vemo, ker nam še niso odgovorili.

Da bi pregnali očitke o premalo dela ali previsokih plačah zaposlenih v negi, nam je Vipavec-Mahmutovičeva opisala delovni dan negovalnega tima. Ob sedmih zjutraj vse stanovalce, ki tega ne zmorejo sami, umijejo in uredijo. Med 195 stanovalci je kar 151 inkontinentnih in več kot 155 popolnoma negibnih. Pomoč potrebujejo tudi tisti s psihičnimi ovirami, saj jih je treba k vzdrževanju osebne higiene vsakič znova spodbuditi. Pred zajtrkom stanovalcem, ki so zmožni sedeti, pomagajo sesti v voziček in jih pripeljejo v jedilnico. Le 89 jih uživa običajno hrano. Za preostale pripravijo tekoče, kašaste ali pasirane obroke. Šestkrat na dan jim morajo pomagati pri hranjenju, pri vsakem traja 15 do 20 minut. Tudi ostali stanovalci pri obedovanju potrebujejo nekaj pomoči, na primer pri rezanju hrane. Po zajtrku stanovalce ponovno uredijo in jim pomagajo v posteljo. Tiste negibne, ki so na vrsti za tedensko kopanje (in tiste, ki ga kljub temu, da niso na vrsti, potrebujejo), skopajo, stuširajo in jim umijejo lasišče. Tega en sam negovalec ne zmore, pravi vodja tima. Sledita druga dnevna nega stanovalcev in malica.

Delovni tempo se nikoli ne umiri

Negibne stanovalce medtem negovalci večkrat na dan obrnejo, premaknejo, jim podložijo blazine in jih masirajo, da ne dobijo razjed ali da se jim te ne razširijo ter da sklepi ostanejo dovolj gibljivi. Če starejši zboli, je vse to treba početi še pogosteje in hkrati skrbeti za zadostno količino zaužite tekočine. Podobno kot za zajtrk stanovalce pripravijo na kosilo in jim pomagajo pri hranjenju. Po kosilu negovalni tim opravi tretjo nego - stanovalce umijejo ali jim pri tem pomagajo in jih pripravijo na počitek. Po počitku in pred večerjo tistim, ki potrebujejo pomoč, še dvakrat pomagajo sesti v voziček. "To je zelo pomembno z vidika preventive. Pljuča morajo biti predihana, s tem preprečujemo na primer zastojno pljučnico, embolijo, kapi." Vsi opisani postopki pa se ponovijo po popoldanski malici in po večerji. "To je le osnovna nega. Zdravstveno osebje mora stanovalcem tudi prevezovati rane, dajati injekcije, poskrbeti, da stanovalci zaužijejo vsa predpisana zdravila, jim nastaviti inhalacije in podobno," opozarja Vipavec-Mahmutovičeva.

Delovni tempo se po besedah Vipavec-Muhmetovičeve nikoli ne umiri. Za ljudi je treba skrbeti vsak dan, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, prav tako vso nego in pomoč potrebujejo tudi ponoči. Da bi v enakem času denimo oskrbeli enega stanovalca več, po njenem ni mogoče. Bi pa tako zaposlenim kot stanovalcem prijalo, da bi za vsako opravilo imeli nekaj časa več, saj bi se tako tudi osebno, ne le rutinsko, posvetili vsakemu stanovalcu posebej.