Že doslej sta na primer nočno dežurstvo za nego v domu z 200 stanovalci opravljala dva zaposlena, kako bi lahko vse to opravil le eden, ni jasno. "Že zdaj nas je premalo," pravijo medicinske sestre v domovih, ki so si že za telefonski pogovor med delom težko vzele čas. Vse pa navajajo enake težave: delo je naporno, včasih ni časa za malico, nadure se jim, še zlasti v času dopustov, nabirajo, porabiti pa jih ne morejo. Plače in dodatke jim ves čas nižajo.

Strokovna merila in normativi nespremenjeni

Za vse zaposlene v negi, za katere zmanjka državnega denarja za plače, pa morajo domovi primanjkljaj kriti iz plačil stanovalcev za oskrbnine. Te naj bi stanovalcem zagotavljale ustrezne pogoje bivanja, socialno delo in program v domu. Vse to bi bilo ob zagotovljenem denarju za plače zaposlenih v negi lahko na višjem nivoju, opozarja Koprivnikar.

A v zdravstveni blagajni so na opozorilo, da bo ob novih varčevalnih ukrepih v domovih stanovalcem težko zagotavljati varno, kaj šele kakovostno zdravstveno nego, odločni: "Tudi domovi za starejše bodo morali preveriti in prilagoditi cene dobaviteljev, kadrovsko politiko in poiskati še druge možnosti za racionalizacijo poslovanja.

Strokovna merila ter standardi in normativi za izvajanje zdravstvene nege se v domovih za starejše niso spremenili ali zmanjšali, zato so dolžni zagotavljati najmanj enako kakovostno raven zdravstvene nege varovancem, kot so to počeli doslej," poudarja vodja sektorja za informiranje in odnose z javnostmi ZZZS Damjan Kos. Še posebno, dodaja, ker je le dejavnost socialnih zavodov poleg lekarniške dejavnosti v celoti plačana po dejanski realizaciji in ne glede na pogodbeno dogovorjen obseg zdravstvene nege z ZZZS.

"Naj povedo, koliko naj jih odpustimo!"

Račun je preprost, pravi predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Boris Koprivnikar, ki trditev ZZZS o plačilu po dejanski porabi zanika. Denarja iz zdravstvene blagajne je bilo pred zadnjim vladnim varčevanjem dovolj le za plače zaposlenih v zdravstveni negi. Zdaj ga tudi za to ni več. Kako bodo domovi izpolnili zahtevane normative, ki jih predpisuje ZZZS, ne vedo.

Medtem ko v Skupnosti socialnih zavodov opozarjajo, da tokratno varčevanje ni prvo, pač pa je že od leta 2009 z začasnim (ki še kar velja) zmanjšanjem cen zdravstvene nege za 2,5 odstotka in priznanih plač delavcev v negi za en plačni razred zdravstvena zavarovalnica samo v domovih prihranila skoraj 6 milijonov evrov na leto, na ZZZS odgovarjajo: "Dejavnost socialnih zavodov je bila med zdravstvenimi dejavnostmi deležna najvišjih rasti finančnih sredstev, saj se je v minulih osmih letih delež odhodkov za socialne zavode v strukturi vseh odhodkov ZZZS povečal s 4,9 v letu 2005 na 5,1 odstotka v letošnjem letu." Prav tako zatrjujejo, da sledijo trendom vse zahtevnejše nege stanovalcev (najenostavnejša je zdravstvena nega I, najbolj zahtevna zdravstvena nega III, glej tabelo).

Ne glede na potrebe stanovalcev domov za starejše in ostale uporabnike zdravstvenih storitev in kljub vladnim varčevalnim ukrepom pa bo ob koncu leta v zdravstveni blagajni zmanjkalo kar 29,9 milijona evrov, pravi Kos. Da bi ZZZS finančno poslovanje v letošnjem letu sklenil brez zadolževanja, bo moral finančne obveznosti v omenjenem znesku namesto letos poravnati prihodnje leto. Zamaknilo se bo plačilo tretjega dela mesečne decembrske akontacije izvajalcem zdravstvenih storitev (bolnišnicam, zdravstvenim domovom, zdravnikom s koncesijo) v januar prihodnjega leta, a Kos zagotavlja, da so socialni zavodi iz tega zamika izvzeti.