V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) na podlagi izhodišč reforme trga dela, ki jih je junija predstavil minister za delo Andrej Vizjak, podrobne ocene ne morejo dati, ker čakajo na konkretne zakonske spremembe, so pa izhodišča lahko osnova za pogovor, so povedali na današnji novinarski konferenci v Ljubljani.

Nasprotujejo pa vsem rešitvam, ki želijo v imenu koncepta varne prožnosti znižati standarde, ki varujejo delavce na delovnih mestih - torej lažje in cenejše odpuščanje, je povedal predsednik ZSSS Dušan Semolič.

"To za nas v tem trenutku ni glavni problem trga dela," pravi Semolič.

Po njegovih besedah je glavna težava, ki zahteva skupen odgovor sindikatov, delodajalcev in države, odgovor na vprašanje, kaj narediti, da bi v kriznih časih delavce zaščitili, da bi ustavili trend povečevanja atipičnih oblik dela, ki dajejo minimalne ali nikakršnih pravic na delovnem mestu.

V ZSSS se ne strinjajo, da je glavna ovira za boljšo konkurenčnost države visoka raven pravic zaposlenih za nedoločen čas.

Potreben je razum

Spremembe pri delovnih razmerjih - minister je med izhodišči za reformo dela napovedal nov zakon o delovnih razmerjih - je treba po mnenju sindikalne centrale pripraviti z "razumom", v dialogu med sindikati, delodajalci, politiko in stroko.

Menijo, da sprememba zakona o delovnih razmerjih ne bo rešila težave segmentacije trga dela, kar je minister navedel kot ključni cilj reforme.

ZSSS že vnaprej ne pristaja na to, da se odmor za malico ne bi všteval v delovni čas, saj da ima funkcijo varovanja zdravja, poleg tega bi se znižale plače. V ZSSS se bojijo tudi, da bi sledila odprava plačila za malico. Izhodišča predvidevajo, da bi plačilo urejale kolektivne pogodbe.

Spremembe po mnenju ZSSS tudi niso potrebne pri dodatku za delovno dobo, saj da je že sedaj pri tem dovolj prožnosti, ker ga lahko urejajo kolektivne pogodbe. Izhodišča predvidevajo, da bi se plačilo tega dodatka urejalo v kolektivnih pogodbah in bi se vezalo na delovno dobo pri delodajalcu.

Sklad za odpravnine bi moral temeljiti na solidarnosti

ZSSS pa podpira ustanovitev sklada za odpravnine, pri čemer opozarja, da bi moral temeljiti na solidarnosti, ne na morebitnih individualnih računih. Pozdravljajo tudi predlog, da bi se zavod za zaposlovanje aktivno vključil že ob začetku odpovednega roka.

Ideje o enotni pogodbi za zaposlitev ne zavračajo, a le če bo s tem povečana varnost najbolj ranljivih skupin, ki so, kot pravi Semolič, "največje žrtve tega divjega trga dela", in če bo nato mogoča zaposlitev za nedoločen čas.

V ZSSS menijo, da zakon o delovnih razmerjih ne bi smel urejati tudi začasnih oblik dela, kar predvidevajo izhodišča ministrstva. V konceptu reforme pogrešajo tudi spremembo definicije minimalne plače, s čimer bi upoštevali različen položaj delavcev, ki delajo ponoči, imajo daljšo delovno dobo ipd.

Opozarjajo še na po njihovem mnenju neurejene razmere na področju agencijskega dela ter se zavzemajo za spremembe glede izplačil iz jamstvenega in preživninskega sklada, saj da je absurdno, da delavci zahtevajo stečaj podjetja, da bi prišli do določenega plačila. Menijo tudi, da so potrebne spremembe zakonodaje, ki ureja delo inšpekcijskih služb, predvsem inšpekcije za delo.