Koper, ki je bil naš zadnji dom, pa potem Trst, Barcelona in nato Fuerteventura, dva dni poti, kar pa ni nič v primerjavi s pripravami na selitev, ki so potekale dobra dva meseca prej, četudi se je ideja kalila že vse od leta 2010, ko smo se iz Maribora ravno selili na morje, v Koper.

Nekega večera smo slišali, da tam živi prijateljev znanec, in od takrat so bili Kanarski otoki vedno nekje v ozadju misli, na čakanju, da se uresničijo. Nov začetek je za naju s partnerico pomenil tudi nov način razmišljanja in sledenje temu, kamor vleče notranji občutek. Jaz kot inženir lesarstva z izkušnjami predvsem v gradbeništvu in ona diplomant ekonomske fakultete sva v prvi plan novega koraka vključila opustitev vseh strahov, ki naju vežejo na izobrazbo in potencialno zaposlitev. Nič ni določeno, nič ni naprej načrtovano, v 90 odstotkih se prepuščava občutku, dokler se rešitve v glavi same ne oglasijo, ob pravem času in brez priganjanja.

Veva, s čim bi se vsak zase rad ukvarjal, kaj ga veseli, kakšne vrste delo, in na to sva osredotočila svoje misli. Kaj nas je najbolj vleklo na Fuerto, kot ji pravijo Evropejci?

Kje naj začnem: najlepše plaže na svetu, skoraj konstantna poletna temperatura skozi vse leto, japanke skozi vse leto, umirjeno življenje, manj zakomplicirano, majhna mesteca z veliko dušo, multinacionalnost, ki ni ovira, ampak bogastvo otoka, domače sadje, multikulturne šole, ugodnejši pogoji za življenje kot pri nas in birokratske prednosti selitve znotraj EU. Kaj je narobe s Slovenijo? Najbrž nič, če si tip človeka, ki se s slovensko mentaliteto in karakterjem lahko bodisi sprijazni bodisi uživa v njej.

Otok, primerljiv z našo prekmursko regijo

Svet je precej velik in meje so v glavi, možnost izbire pa je velik privilegij. Ampak pojdimo sedaj na dejstva. Puerto de Rosario, edino letališče na otoku, sicer pa pristaniško mesto, bogato poraščeno s palmami, je glavno mesto Fuerteventure, ki je sicer drugi največji otok Kanarskih otokov. Po površini približno 1700 kvadratnih kilometrov je otok primerljiv z našo prekmursko regijo, le da je Fuerta po obliki precej ozka in razvlečena.

Na otoku na dan pristane približno 20 potniških letal. Da, tukaj se živi od turizma. Še pred prihodom smo si s pomočjo Zorana, Mariborčana, ki tam živi že 10 let, za en mesec najeli stanovanje v mestecu Caleta de Fuste, ki leži na sredini vzhodne obale otoka. Od tu smo v prvih dneh začeli raziskovati najprej severni in nato južni del Fuerte. Kje se bomo nastanili? Kam nas bo najbolj potegnilo? To je bil glavni motiv za najem rent a carja (ki je resnično poceni, op. p.) in raziskovanje otoka, saj je človeku že po prvem vtisu jasno, da je otok prečudovit z vseh strani.

Ampak midva gledava tudi na to, kje so šole, kje bo imel otrok več družbe, vrstnikov. Na zadnji dan raziskovanja smo za mizo ugotovili, da smo se vsi zaljubili v Corralejo. Corralejo je mestece na severu otoka, kjer živi kar nekaj Slovencev, znano po multikulturnosti, plažah in prijetnem vzdušju.

Veliko presenečenje na otoku so - cene

Eden izmed Slovencev, ki tam živijo, je lastnik najbolj priljubljenega lokala na tem delu otoka. Sama pot do mesteca je z obeh strani ceste zaznamovana z neskončnimi belimi sipinami, ki na desni segajo globoko v morje in tako tvorijo ene najlepših plaž na svetu. Mojemu osemletnemu odvisniku od morskih športov in dogajanj je zelo pomembno, da bo pri povprečni letni temperaturi 28 stopinj lahko vsak dan v letu skočil v morje, prav tako pa sem mu obljubil, da se bova skupaj naučila surfati, in teh šol v mestecu ne manjka.

Tudi to ima v lasti eden izmed tam živečih Slovencev. Veliko presenečenje na otoku so zame cene. Skorajda vse vrste sadja manj kot en evro, gorivo nekje med 1,04 in 1,1 evra, hrana v trgovinah približno 20 odstotkov cenejša, pivo, na primer, in tobak cenejša za trideset do štirideset odstotkov, kruh pa je precej dražji kot pri nas.

Na večjem delu otoka voda ni pitna, cene vode v trgovini pa so zelo nizke. Španci na otoku so predvsem policisti, nekaj je vojakov, vse drugo pa so priseljenci iz Evrope. Na severu so v večini Angleži, Irci in Nizozemci, jug pa je praktično nemški. Obisk te Nemčije v malem nas je pustil mešanih občutkov. Mondeno, čisto, urejeno… po nemško.

Ni veliko sledu o kakšni ležernosti, ki je značilna za otoke. Pokrajina čudovita, neskončne peščene plaže, vendar precej bolj vetrovno kot na severu, kar zna biti nadležno. Raj za surferje in kajtarje, teh je ogromno.

Načrt za prihodnjih 14 dni: najti primerno stanovanje v Corraleju. Nam bo uspelo? Nato pa prijava začasnega bivališča, urejanje birokracije, ki je tukaj ni veliko, obiskati bodočo osnovno šolo in najpomembneje, poiskati delo, vir zaslužka.