V vrtcu so včeraj izvedli deratizacijo, je povedala pomočnica ravnateljice v vrtcu Jarše Ana Harjač. Obžaluje, da je do neljubega dogodka sploh prišlo, a zatrjuje, da nihče izmed otrok ni bil v stiku s podgano ali iztrebki. Povedala je tudi, da so zdravstvena inšpekcija in druge pristojne službe v začetku maja opravile nadzor in v sredini junija še izredni nadzor vseh njihovih vrtčevskih enot, a podgan obakrat niso našli. Včeraj so vrtec obiskali uslužbenci Zavoda za zdravstveno varstvo in v kanalizacijske kanale nastavili vabe.

Nič več obvezna deratizacija

"Ker ravnateljica zatrjuje, da so imeli v vrtcu redne nadzore in da ob tem niso našli ničesar, to pomeni, da je v okolici tega vrtca več glodalcev, kot bi jih smelo biti. Ker pa so podgane videvali v straniščih, pa so imeli verjetno napako na gradnji stranišč, najverjetneje sifoni niso bili dobro izvedeni in so glodalci lahko priplezali navzgor," opisuje Nina Pirnat z Inštituta za varovanje zdravja. A to se dogaja, saj so podgane vedno povsod tam, kjer je človek.

Vsem zaposlenim v vrtcu je Harjačeva včeraj dala navodila, naj zapirajo pokrove straniščnih školjk, in če morda tudi v prihodnje naletijo na podgano, temeljito razkužijo prostor ter umaknejo vse stvari, po katerih je morebiti hodila, je povedala. V prihodnjem tednu bodo vrtec obiskali tudi uslužbenci občinskega oddelka za predšolsko vzgojo in preverili stanje, pred tem pa dogodka niso želeli komentirati. Zanimivo pa je, da je bila do leta 2002 v ljubljanskih javnih vrtcih z odlokom zapovedana redna deratizacija, odlok pa je bil pred desetimi leti preklican in od takrat deratizacije ne nalaga noben odlok, zakon ali podzakonski akt. "Kaže, da so se v teh letih, odkar deratizacija ni več obvezna, podgane toliko razmnožile, da jih zdaj videvamo že v stavbah," sklepa Harjačeva.

Podgane moramo omejevati!

"Preventivna deratizacija zaradi preprečevanja nalezljivih bolezni pa tudi zaradi preprečevanje gospodarske škode bi bila nujna," pa poudarja Pirnatova. Ne samo vrtci, šole in druge javne ustanove, pač pa vsa gosto naselja bi pravzaprav morala imeti redno preventivno deratizacijo, zaradi kontrole populacije glodalcev, pojasnjuje. "Vrtci in šole pa so za zdaj v skladu z živilsko zakonodajo dolžni skrbeti le za nadzor škodljivcev, glodalcev in insektov, ker v teh ustanovah tudi predelujejo živila," dodaja Pirnatova. To pomeni, da morajo imeti te ustanove primerno gradnjo oken in vrat, primerne prostore za hrambo živil in da morajo stalno pregledovati okolico.

Naj bo zato ta dogodek opomin, da poskušamo podganjo populacijo čim bolj omejiti, če namreč tega ne bomo počeli, vselej obstaja tveganje, da se bodo podgane preveč razmnožile, pravi Pirnatova. Takrat pa obstaja resna nevarnost, da se v naseljih, kjer nalezljivih bolezni, kot so pegasti tifus ali kuga, načeloma ni, te spet pojavijo. "Izredno pomembno je, da populacijo glodalcev v naseljih vzdržujemo na najnižjih možnih mejah. To pa lahko počnemo predvsem z redno preventivno deratizacijo in nadzorom. Podgan nikdar ne moremo popolnoma odstraniti, njihovo število lahko le zmanjšujemo," še dodaja Pirnatova. Vsako leto na Inštitutu za varovanje zdravja zabeležijo nekaj deset ugrizov podgan in drugih glodalcev.

Na mestni občini niso odgovorili na naše vprašanje, ali jih bo neljubi dogodek v vrtcu spodbudil, da z odlokom ponovno naložijo ravnateljem redno izvajanje deratizacije.