Predlog za začetek postopka za spremembo ustave lahko da najmanj 20 poslancev, vlada ali najmanj 30.000 volivcev. O predlogu odloči državni zbor z dvotretjinsko večino. Vogrin danes še ni bil dosegljiv za pojasnilo, ali je med poslanci preveril, kdo bi lahko podprl njegov predlog.
Vogrin, ki je bil v DZ izvoljen kot poslanec Državljanske liste, je predlog za spremembo ustave naslovil na vse poslanske skupine in na kolegij predsednika DZ.
Kot je navedel v pojasnilu, ima Slovenija na približno milijon prebivalcev 45 poslancev, kar pa da je daleč največ med vsemi nam bližnjimi in primerljivimi državami. Navedel je, da ima Avstrija na milijon prebivalcev 22 poslancev, Italija 10,3, Nemčija 7,6, Slovaška 27,3.
Spomnil je, da imamo osem volilnih enot, v katerih volimo po 11 poslancev. V prihodnje, če bi bil njegov predlog sprejet, pa da bi v vsaki volilni enoti volili po šest poslancev.
Možnosti izvolitve poslanca enake ne glede na številčno sestavo parlamenta
"S takšno rešitvijo se približamo krogu držav, ki so bistveno uspešnejše od Slovenije tudi zato, ker imajo vitkejšo državo," je ocenil Vogrin. Po njegovem mnenju je dogovarjanje in odločanje pri manjšem številu poslancev hitrejše in učinkovitejše, s tem tudi cenejše.
Vogrin je sicer ugotavlja, da so možnosti izvolitve poslanca enake ne glede na številčno sestavo parlamenta. Če bi imel parlament 50 poslancev, bi po rezultatih volitev iz decembra lani Pozitivna Slovenija imela v DZ 16 poslancev, SDS 14, SD šest, Državljanska lista štiri, SLS tri, NSi in predstavniki narodnih skupnosti pa po dva poslanca, je izračunal Vogrin.
Poslanec od "vnetih zagovornikov varčevalnih ukrepov" pričakuje tudi "vneto zagovarjanje" uresničitve njegovega predloga "za vsako ceno". Spreminjanje ustave za vnos fiskalnega pravila vanjo je po njegovem naklonjena okoliščina, saj bi tako "naredili dve pomembni in koristni zadevi istočasno, brez dodatnih stroškov".
Predsednik vlade Janez Janša je že pojasnil, da bi naj o fiskalnem pravilu odločali že to poletje.
