V tej misli, s katero je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik pospremil na pot svojo novo knjigo z naslovom Med vagabundom in romarjem in podnaslovom Pogledi na slovensko samostojnost, liberalizem, vero in etiko, je zajet osrednji kredo vseh avtorjevih prizadevanj, ne le publicističnih. Premagati, pravi, moramo pasivnost, apatijo in vdanost v usodo, ki določajo naš čas. Zato tudi izbrani naslov: vagabund je romar brez cilja, ki potuje kot blodeči v puščavi, metaforično razliko pojasnjuje Jamnik, romar pa je tisti, ki stopa na zahtevnejšo pot, "ki izvira iz biti, ne iz imeti", z jasnim ciljem, v katerega neomajno verjame.
Večji del knjige sestavljajo eseji, znanstvene razprave, nagovori, predavanja in objave na tujih univerzah od Pekinga, Tokia, Bangaloreja do Bostona, Salzburga in Oxforda, kjer je doktoriral iz Rawlsovega liberalizma, kasneje pa tudi predaval. Nekaj sestavkov je bilo objavljenih v Dnevnikovi prilogi Objektiv, nekaj v Delovi Sobotni prilogi. Večino jih je za knjigo predelal. Skoraj tretjino knjige je napisal na novo. Pri tem je, kot je povedal škof na včerajšnji predstavitvi, poskušal izhajati iz najnovejše literature, pa najsi gre za etična in religiozna vprašanja ali za slovensko samostojnost in probleme "neobrzdanega liberalizma", kot je novo ideologijo na obisku v Sloveniji poimenoval papež Janez Pavel II. Knjigi je dodanih tudi deset intervjujev, ki "morejo pokazati na razmere časa, ko so bili objavljeni", med njimi daljši intervju, ki je leta 2008 izšel v Dnevnikovem Objektivu. Knjigo so izdali pri Družini, spremno besedo pa so napisali predsednik SAZU prof. dr. Jože Trontelj, urednica in novinarka na TV Slovenija dr. Rosvita Pesek ter prof. dr. Janez Juhant s Teološke fakultete.
Večji del knjige škof posveča filozofsko-etičnim in filozofsko-teološkim temam. Ukvarja se z individualizmom, etičnim relativizmom, vrednotami, poslovno etiko, spravo... Za slednjo pravi, da ni ne na hitro dosežen mir, ne pogajalski proces, temveč dejanje človekovega dostojanstva in notranja osvoboditev. Pri obravnavi je, kot je izpostavil prof. Juhant, lovil tanko mejo med razčlenjevalno prosojnostjo in moraliziranjem. Veliko pozornosti škof Jamnik namenja letom, ki jih je preživel s svojim "drugim očetom" in najbolj priljubljenim nadškofom v samostojni Sloveniji. Šuštarjev tajnik je bil od leta 1990 do leta 1994, kasneje pa je bil njegov sosed v tretjem nadstropju zavoda sv. Stanislava. Mnogi dokumentarni drobci iz tistih časov bodo prispevali tudi k jasnejši sliki oblikovanja vloge Cerkve v osamosvojitvenih procesih. "Zelo malo ljudi je, ki oblikujejo zgodovino, nadškof Šuštar je bil med njimi," je prepričan Jamnik, ki si z zapisi o času, ko se je rojevala slovenska država, prizadeva okrepiti tudi pomen duhovne zapuščine pokojnega nadškofa. Zlasti to velja za njegova spravna prizadevanja, ki v zadnjem času izgubljajo lesk. Tudi zato datum za predstavitev knjige ni naključen: danes mineva natanko pet let od Šuštarjeve smrti.
Ali Žerdin, urednik SP, ki je tudi sodeloval na predstavitvi, je vrednost Jamnikovega pisanja videl predvsem v postavljanju relevantnih vprašanj, ko gre za etične dileme, "kajti človeštvo si dolgo časa niti pravih vprašanj ni znalo zastaviti". Prof. Trontelj je v knjigi videl oporo, ki jo iščejo ljudje, ko se ozirajo po smislu. Ta opora so po njegovem modrost, etika, vera in ljubezen.
