O predlaganih ukrepih za zmanjšanje prašnih delcev v prometu, individualnih kuriščih in industriji je včeraj v Zagorju razpravljal odbor državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, kjer so med drugim sklenili, da bodo vladi predlagali, naj spoštuje zaveze, ki nam jih na področju varstva okolja daje evropska komisija, in da naj v prihodnjem proračunskem obdobju predvidi sredstva za izvajanje operativnega programa. Hrastniški župan Miran Jerič je namreč opozoril, da lokalne skupnosti ne bodo zmogle same izpeljati vseh ukrepov, prav tako si ljudje ne morejo iz lastnega žepa privoščiti ogrevanja z obnovljivimi viri energije. Še več, v času krize jih je veliko prešlo nazaj na trda goriva, kar je pripomoglo k še večjemu onesnaževanju s prašnimi delci.

"Žalostno bo, če bo Slovenija plačevala kazni za neizvajanje operativnega programa, ne bo pa imela denarja za izvajanje tega programa," meni Jerič. Minister Bogovič odgovarja, da bodo sredstva lahko črpali iz Eko sklada, potrebno pa bo tudi sodelovanje lokalnih skupnosti, posameznikov in gospodarskih družb, predvsem na področju energetike.

Obseg izvajanja ukrepov in potrebna sredstva državnega in občinskih proračunov bodo sicer določali vsako leto posebej v okviru letnih načrtov ukrepov. Za prvo leto bo načrt, ki ga bodo pripravili na Agenciji RS za okolje (Arso), sprejet predvidoma sredi prihodnjega leta, ko ga bodo tudi začeli izvajati, ker je takšna tudi zaveza evropski komisiji, je povedal predsednik odbora za okolje Dejan Židan. Arso bo nato spremljal učinke vseh izvedenih ukrepov in do konca leta 2015 na podlagi rezultatov pripravil morebitne dopolnitve ukrepov.

Ti bodo v grobem zajemali prepoved kurjenja premoga v gospodinjstvih in prehod na obnovljive vire energije, s čimer bi izpuste trdih delcev iz malih kurilnih naprav lahko zmanjšali za polovico, porabo goriv pa za 15 odstotkov. Na področju prometa so ukrepi usmerjeni predvsem v spodbujanje uporabe javnega potniškega prometa in kolesarjenje, posebno pozornost pa bodo namenili tudi zmanjševanju emisij delcev zaradi soljenja in posipanja cest.

Malce bolj nejasna je še vedno vloga industrije, za katero nekateri načrtovalci ukrepov pravijo, da nima prav velikega vpliva na onesnaževanje s prahom, spet drugi, predvsem predstavniki nevladnih okoljskih organizacij Eko krog in Greenpeace, pa opozarjajo, da je industrijo treba obravnavati bolj podrobno in tudi gospodarske subjekte zavezati h konkretnim ciljem zmanjševanja prašenja.