Novogradnja, vredna nekaj več kot 116 milijonov evrov, je v marsikaterem pogledu izjemna. Ne le da je največja investicija v zgodovini ljubljanske univerze, ampak je tudi prvi infrastrukturni projekt s področja raziskovanja in izobraževanja, za katerega je univerza pridobila tako visok znesek namenskih nepovratnih evropskih sredstev - kar 88 milijonov evrov. Turk je dodal, da je projekt tudi po merilih evropske komisije eden največjih naložbenih projektov za raziskovalne in razvojne dejavnosti Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ministrstvo je prispevalo nekaj več kot 13 milijonov evrov.

Nevarnost poplav omilili z arhitekturo

Obljube o gradnji projekta so sicer stare že vsaj deset let, v zadnjih mesecih pa so končno našli tudi sredstva. Ta so bila z rebalansom proračuna sicer znižana, a so jih nato nadomestili s proračunskimi rezervami, je pojasnil Turk.

Ob začetku gradnje se sicer poraja nekaj vprašanj. Znano je namreč, da bo novi objekt stal na poplavno ogroženem območju. Kot so pojasnili na gradbenem inštitutu ZRMK, mora biti vprašanje poplavne varnosti rešeno v okviru postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja. Med ukrepe, ki jih lahko predvidi projektant, spada višji kot objekta, zaščita z zunanjimi zidovi, če je podkleten, je treba zagotoviti sistem črpanja podtalnice. Vse to seveda nekoliko podraži gradnjo, še pravijo na inštitutu.

Na ljubljanski univerzi zagotavljajo, da projekt vsebuje oceno poplavne varnosti in v skladu s tem so, zagotavljajo, iskali arhitekturne rešitve. V spodnji polkletni etaži so tako predvideni pokriti parkirni prostori in del tehničnih prostorov, laboratoriji in predavalnice pa bodo dvignjene nad raven terena. Ljubljanski župan Zoran Janković se je v svojem nagovoru dotaknil poplavne ogroženosti in zagotovil, da bo v kratkem stekla gradnja zadrževalnika v Brdnikovi ulici, s čimer naj bi se bistveno izboljšala varnost tudi tega objekta.

Daleč od središča mesta

Janković je poudaril tudi, da bo na tem mestu kmalu zrasel "lep znanstveni center", a za zdaj je to zgolj zelo odročen kraj. Vožnja s taksijem iz središča mesta obiskovalca stane slabih pet evrov, potovanje z mestnimi avtobusi pa sicer občutno manj denarja, a tudi občutno več časa. Večno pot 111, kjer bodo stale nove fakultete, za zdaj z mestnim središčem neposredno povezuje le avtobus številka 23, ki pa vozi samo od maja do oktobra, in to le petkrat na dan. Na mestni občini pravijo, da o novih avtobusnih progah za zdaj še ne razmišljajo.

Akademije čakajo na zadnji kos zemljišča

Investicija kljub temu, da "časi za naložbe niso ugodni", na področju znanosti ni edina, je v svojem govoru še poudaril minister. Na 200 milijonov evrov težkem seznamu so še novi Kemijski inštitut, mariborska medicinska fakulteta, sedež primorskega Znanstvenoraziskovalnega središča in fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo.

Ne nazadnje bi se letos morala začeti tudi gradnja novih umetniških akademij, vrednih približno 139 milijonov evrov. Univerza je sicer že pridobila vso potrebno dokumentacijo, vključno z gradbenim dovoljenjem, zapleta pa se pri pridobivanja lastništva nad 500 kvadratnimi metri zemljišča ob Roški cesti, kjer bodo stali novi prostori. Omenjeno zemljišče je namreč v lasti dvanajstih dedičev, ki ga nočejo prodati. Kdaj bo gradnja stekla, tako ni jasno.