V študentskih servisih, kjer opravljajo obračune, so pojasnili, da so višjo koncesijsko dajatev po navodilih ministrstva pravzaprav začeli obračunavati "na dan opravljene storitve in ne glede na to, kdaj je bilo delo opravljeno in kdaj je bila izdana napotnica". Torej je na vseh fakturah, ki so izdane od 1. junija naprej, že obračunana višja koncesijska dajatev. Študentski servisi delodajalcu izstavijo fakturo na isti dan, ko od njega prejmejo izpolnjeno napotnico, te pa delodajalci vračajo servisu po opravljenem delu, je pojasnil Sebastjan Česnik iz e-študentskega servisa. Delodajalci so morali tako dražjo študentsko delovno silo plačevati že za mesec maj, čeprav takrat zakon sploh še ni veljal.

Zakon na študente ne vpliva, toda...

Zakon za uravnoteženje javnih financ strošek povišanja koncesijske dajatve nalaga izključno delodajalcem, zato študentje ne bi smeli imeti nižjih urnih postavk. Toda marsikateri delodajalec bo stroške, ki bi jih pravzaprav moral nositi sam, vendarle prenesel na študenta. Večinoma bodo delodajalci preprosto znižali študentske urne postavke, ali pa se s študentom dogovorili za "bruto plačilo", tako da bodo ti koncesijsko dajatev plačevali sami. "Do prenašanja podražitev v nižje urne postavke prihaja pri tistih delodajalcih, ki imajo z letnimi načrti fiksirane svoje proračune za študentsko delo, ter pri malih delodajalcih, ki so stroškovno in likvidnostno že tako na robu preživetja," dodaja Česnik.

Prav zaradi dražjega študentskega dela na študentskih servisih pričakujejo "občuten upad dejavnosti", pravi Česnik. Podjetja verjetno ne bodo zmožna več najemati študentov in dijakov, meni tudi Nataša Zorec iz drugega največjega študentskega servisa, Študentskega servisa Maribor. K temu bosta med drugim gotovo prispevala tudi omejitev zaposlovanja študentov v javni upravi ter iznajdljivost delodajalcev. Kot so namreč povedali v nekaterih podjetjih, so študentom svetovali, naj odslej raje delajo prek avtorske pogodbe. Stroški za delodajalca so v obeh primerih podobni, za študenta pa se bolj splača delo prek avtorske pogodbe, saj lahko del stroškov dobi povrnjen pri dohodnini.

Zapiranje poslovalnic je realnost

"Študentsko delo je postalo nekonkurenčno," sklene Zorčeva. "Povsod, kjer se veliko posluje z gotovino, torej v gostinstvu, turizmu, na prireditvah, se bo v večji meri vrnilo plačevanje 'na roko', saj je z višjo obdavčitvijo motiv za izogibanje postal večji," pa je dodal Česnik.

Po novem letu bo začela veljati še druga faza sprememb sedanjega sistema študentskega dela. Čeprav se v vrečo koncesijskih dajatev odslej že steka več denarja, pa bodo velik delež svojih prihodkov iz tega naslova z novim letom izgubili študentske organizacije in servisi. Varčevalni ukrepi namreč znižujejo njihove prihodke približno v tolikšni meri, kot je predvideval lani na referendumu zavrnjeni zakon o malem delu. Provizija se bo tako znižala s sedanjih 4 odstotkov na 3,3 odstotka (torej za 18 odstotkov), kar je nižje od provizije, ki jo za plačilni promet zaračunavajo na POS-terminalih. To pa ne bo več omogočalo poslovanja prek poslovalnic, ilustrira Česnik. Manj sredstev bo denimo za akontacije in izterjave. "Morali bomo maksimalno racionalizirati naše poslovanje, kar lahko pomeni tudi zapiranje poslovalnic," je že napovedala Zorčeva.

Tudi Česnik napoveduje odpuščanja, zapiranja, ukinjanje "nadstandardnih storitev", ki jih zdaj izvajajo brezplačno in so predmet konkuriranja med študentskimi servisi, ne pa obvezni del, ki jim ga nalaga zakon, ter racionalizacijo. "Rešitev vidimo v povečevanju obsega poslovanja prek naših dveh spletnih poslovalnic, ki so cenejše kot fizične poslovalnice, študentom pa ni treba več osebno v poslovalnico. Na tem delamo že skoraj 10 let in že dobršen del posredovanja opravljamo elektronsko. Trenutno uvajamo za podjetja e-račune, kar nam bo prineslo prihranek zaradi 100-odstotno brezpapirnega poslovanja, podjetjem pa bo omogočilo veliko lažje poslovanje kot s papirnatimi obračuni in napotnicami," je racionalizacijo opisal Česnik iz največjega študentskega servisa v Sloveniji, prek katerega je lani delalo 68.568 študentov in dijakov (v povprečju je v e-študentski servis včlanjena polovica vseh študentov in dijakov v posameznem letniku starosti).

Manjši študentski servisi bodo propadli

Dva največja študentska servisa bosta preživela, četudi z manj dobička, medtem pa manjši servisi ne bodo, zatrjuje Mitja Vilar iz Študentskega servisa Študent, ki pokriva približno 6 odstotkov geografskega območja Slovenije in ima 0,66-odstotni tržni delež. Strošek njegove posredovalnice, kjer sta dva zaposlena, znaša okoli 110.000 evrov na leto, prihodki pa okoli 103.000 evrov. Torej ima že ob sedanji razdelitvi koncesijske dajatve približno 7000 evrov izgube.

Po novem letu, ko bodo začele veljati še spremembe v razdelitvi koncesijske dajatve, pričakuje razpad sedanjega sistema študentskih servisov in meni, da bodo nekatere regije, denimo Pomurje ali Koroška, ostale brez posredovalnic, "saj je prag ekonomskega pokritja višji od stroškov delovanja v regijah z manj prometa". "Veliki študentski servisi bodo izpad prihodkov iz koncesijske dajatve nadomestili s pomorom konkurence in prevzemom njihovega tržnega deleža," je prepričan.

Bo pa tudi sprememba v razporeditvi koncesijske dajatve nazadnje pristala na plečih - študentov. V največjem študentskem servisu priznavajo, da od januarja naprej več ne bodo zmogli zalagati zaslužkov, saj banke že zdaj nerade posojajo denar servisom za zalaganje, z znižanjem provizije pa niti ne bo več mogoče nositi stroškov obresti najemanja kreditov za zalaganje, pojasnjuje Česnik.