Ali zaradi bojazni pred njihovo morebitno jezo Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (Zpiz) res pripravlja dodatno varovanje enot zavoda, nam včeraj pozno popoldne na zavodu ni uspelo preveriti, po neuradnih informacijah pa naj bi Zpiz naročil pregled varnostnega stanja na vseh enotah zavoda in razmišljal tudi o najemu zasebnih varnostnih služb.

Upokojenci bodo pisali ustavne pritožbe

Informacije o najemanju dodatnih varnostnikov na Zpizu je dobila tudi predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Mateja Kožuh Novak, ki je nad takšnim ravnanjem zavoda ogorčena, saj se denar namesto za ljudi uporablja proti njim. Kožuh-Novakova je tudi potrdila, da so številni upokojenci zgroženi nad takšnim posegom v njihove pokojnine, mnogi od njih pa niti še ne vedo, da jih jutri na računu čaka manjša vsota kot doslej. "Ta vlada daje na mizo cel kup zakonov hkrati in takšnim organizacijam, kot smo mi, ki nimamo kadra, se hitro lahko zgodi, da kaj spregledamo," Kožuh-Novakova utemeljuje tudi pozno reakcijo ZDUS na znižanje pokojnin, ki se izplačujejo iz proračuna in ne temeljijo na vplačanih prispevkih.

"Dobil bom za 250 evrov ali 20 odstotkov manjšo pokojnino. Ne bom rekel, da zaradi tega ne bom mogel preživeti, saj sem celo življenje navajen živeti skromno, se pa čutim moralno opeharjenega. Nisem jaz kriv, da je takratna jugoslovanska zvezna skupščina odločila, da se pokojnine vojakom JLA izplačujejo iz zveznega proračuna," je ogorčen eden od prizadetih upokojencev, ki se ni želel javno izpostaviti, njegovo ime pa hranimo v uredništvu. Kot namreč pojasnjuje tudi Kožuh-Novakova, bo interventna zakonodaja prizadela vse vojake JLA, ki so pred osamosvojitvijo prispevke plačevali v Beograd in so po osamosvojitvi ostali brez njih, zato je zanje poskrbela slovenska država. "Poleg njih bodo znižanje pokojnin občutili tisti, ki jih je slovenska vlada predčasno upokojila, nekatere tudi v starosti 35 let. Pokojnine se znižujejo udeležencem NOB oziroma njihovim družinskim članom, manj bodo prejeli rudarji pa tudi zaslužni umetniki in športniki, ki so poleg svoje pokojnine dobivali dodatek zaradi posebnih dosežkov," našteva Kožuh-Novakova. Čeprav se pokojnine v znesku do 622 evrov na mesec ne bodo zniževale, je po njenih besedah neokusno denar jemati starim ljudem, ki potrebujejo pomoč okolja in zato zanje, še zlasti če živijo sami, vse tja do 900 evrov visok mesečni prejemek ne predstavlja veliko denarja. Se pa pokojnine med drugim ne bodo zniževale udeležencem vojne za osamosvojitev Slovenije, žrtvam dachauskih procesov ter delavcem pri proizvodnji in predelavi azbesta.

ZDUS je želel sprožiti ustavno presojo tega dela interventne zakonodaje, ker pa so bili podučeni, da lahko to zahteva le prizadeta stranka, zdaj za upokojence pripravljajo poseben vzorec pritožbe na ustavno sodišče. Tako nekdanji ustavni sodnik dr. Lojze Ude kot pravnik dr. Rajko Pirnat nista prepričana, da gre za ustavno nedopusten poseg v pravice prizadetih upokojencev, saj pravice niso avtomatično podeljene za večno in jih je z utemeljenim razlogom mogoče tudi zmanjšati. Poleg tega država v imenu varčevalnih ukrepov reže sredstva tudi pri drugih skupinah prebivalstva. "Je pa, vsaj kar se mene tiče, politično in moralno popolnoma nedopustno, da se znižujejo pokojnine najstarejšim, še zlasti tistim z nižjimi pokojninami, ki so v pokoj odšli pod določenimi pogoji in pričakovanji, zdaj pa si že zaradi starosti sami ne morejo več pomagati in izboljšati svojega položaja. Drugače je, če človek poseže v položaj še vedno aktivnega človeka," poudarja Ude.

Veterani neenaki pred zakonom

Glede izvzemanja določenih skupin iz varčevalnih ukrepov, na primer veteranov osamosvojitvene vojne, pa pravi, da bi bili prihranki države pri njih minimalni, saj gre za majhno skupino ljudi, vendar gre načeloma za neenako vrednotenje ljudi pred zakonom. "Očitno je to politična odločitev vlade, ki ne priznava zaslug borcem NOB in kot edino podlago za osamosvojitev šteje vojno iz leta 1991, kar se je izkazalo že ob petkovi državni proslavi."

Tudi dr. Pirnat meni, da bi v tem primeru morda lahko govorili o kršitvi ustavnega načela enakosti pred zakonom. "Po mojem razumevanju je učinek zakona na različne pokojnine različen in vprašanje je, ali je to razlikovanje, ki je vezano na zakon, po katerem upravičenec prejema dodatna sredstva, utemeljeno na stvarnem in upravičenem razlogu," pojasnjuje pravno dilemo. Drug problem, ki bi po njegovem mnenju lahko bil ustavno sporen, je globina reza v pokojnine. "Uravnoteženje javnih financ je prevladujoč razlog v javnem interesu, zaradi katerega je mogoče poseči v že pridobljene pravice. Vendar recimo kar 15-odstotno znižanje pokojnin v nekaterih primerih predstavlja hud poseg v te pravice, ki je gotovo lahko nesorazmeren in s tem v nasprotju z ustavo." Dr. Pirnat izpostavlja, da bi stvar ustavne presoje lahko bilo tudi poseganje v pokojnine brez prehodnega obdobja, pa tudi obveščanje upokojencev o znižanju njihovih pokojnin z obvestili, kot to zdaj počne Zpiz. "Ustava določa, da se pravice, pridobljene s pravnomočnimi odločbami, lahko spremenijo le pod pogoji in na način, kot določa zakon, v tem primeru pa ni določenega nobenega načina, kako se lahko spremeni višina odmerjene pokojnine," pojasnjuje.

V DeSUS upajo, da ne bodo doživeli odpora dela volilcev

"Pokojnine morajo temeljiti na plačanih prispevkih, vse ostale pokojnine pa se morajo izplačevati in se bodo tudi v prihodnje iz določenega dela proračuna. To se nam zdi prav. V tej težki situaciji, v kateri se je znašla Slovenija in se je marsikdo sploh ne zaveda, se je naredilo največ, kar se je lahko naredilo. Seveda se ni dalo poskrbeti čisto za vse, kar tudi obžalujemo," pa pravi poslanec DeSUS Ivan Hršak. Na vprašanje, ali se mu zdi primerno, da se samo pri določenih skupinah posega v pokojnine, pa odgovarja, da je v težkih časih težko urediti zadeve na način, da bi bili vsi zadovoljni. Ob tem upa, da stranka DeSUS zaradi tega ne bo doživela odpora določenega dela svojih volilcev. "Državljani s povprečnimi pokojninami takšne ukrepe razumejo, ne razumejo pa jih tisti z višjimi pokojninami. Resna vlada v resni situaciji mora ukrepati," poudarja Hršak. Za mnenje smo včeraj zaprosili tudi vodjo poslanske skupine DeSUS Franca Juršo, vendar smo ostali brez odgovorov, saj nam je pojasnil, da je na dopustu.