Če pomnožimo 20.000 evrov, koliko jih je vsakemu od šestih posameznikov določilo sodišče, s številom izbrisanim, "pridemo do grozljivih številk, teh številk pa vlada s proračunom, ki ga ima na voljo, ne more pokriti", je dejal minister Žerjav in dodal, da gre za številke na ravni višine varčevalnega paketa, ki ga je Slovenija sprejela pred kratkim.
"Rešitev bo treba najti"
Spomnil je, da se je do zdaj zagotavljalo, da odškodnin ne bo, ker da jih ne more biti, in da so se vsi postopki vodili tako, kot so se, ravno zaradi takšnega zagotavljanja. "Zdaj so odškodnine tu. In zagotovo je pred vlado težka naloga, kako zahtevo realizirati. Trenutno ne vidim neke rešitve, v skladu z zahtevami pa bo neko rešitev treba najti," je dejal. Ob tem je ponovil, da država trenutno za odškodnine nima denarja.
Poslednja sodba Sloveniji zaradi izbrisanih
Sicer pa poudarja, da je treba zdaj zadevo natančno preučiti, nato pa sprejeti nadaljnje korake.
Bavčar sodbe ni želel komentirati
Na ministrstvu za notranje zadeve pa se, kot so sporočili, zavedajo, da javnost pričakuje njihov odziv, a je sodba obsežna in jo je treba temeljito preučiti na medresorski ravni. Prav tako bo treba natančno preučiti načine za izvršitev obveznosti, ki jih je Sloveniji s sodbo naložilo Evropsko sodišče za človekove pravice.
V prihodnjih dneh tako načrtujejo prve sestanke, na katerih se bodo dogovorili o prihodnjih obveznostih, določili nosilce nalog in roke za izvedbo, so še sporočili.
Igor Bavčar, ki je ministrstvo za notranje zadeve vodil v času, ko je prišlo do izbrisa, sodbe ni želel komentirati.
Doslej še ni bila izplačana nobena odškodnina
Doslej je bilo sicer več poskusov za reševanje statusa izbrisanih, a je evropsko sodišče razsodilo, da ti ne zadostujejo za popravo krivic. Zadnji poskus sega v leto 2010, v čas prejšnje vlade, ko je državni zbor sprejel novelo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji, ki naj bi urejala status tistim izbrisanim, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb.
Tedanja opozicija je zakonu nasprotovala, saj je vztrajala, da bo podlaga za izplačevanje odškodnin, medtem ko so predlagatelji trdili, da na podlagi zakona izbrisani ne bodo upravičeni do odškodnin. Doslej sicer izbrisanim v 75 sodnih postopkih ni bila izplačana še nobena odškodnina. Evropsko sodišče pa je odločilo, da omenjeni zakon ne popravlja krivic izbrisanim in vladi naložilo pripravo sistema odškodnin.
