Ko smo mu povedali, da se svetovnega prvenstva leta 2005 spomnimo le po neurjih, ki so teden dni divjala nad Helsinki, prestavljala tekmovanja in za nepozabno dolg čas zakrila modrino neba, smo Mika pomirili. Obljubil je, da si bomo tokrat finsko metropolo zapomnili v lepši luči, a dodal, naj imamo dežnik vseeno vedno pri sebi.

Mika je držal obljubo. Včerajšnji dan je bil krasen, sodeč po vremenu. Po živčnosti, ki smo jo včeraj dopoldan v okolici atletskega stadiona, ki je v preteklosti gostil že številna velika atletska tekmovanja, doživeli v družbi nekaterih slovenskih in tujih atletov, je bil dan precej bolj stresen. Tekmovalna vročica je pred današnjim začetkom 21. evropskega prvenstva v kraljici športa na vrhuncu.

Slavko Černe je po stažu legenda slovenskega trenerstva in zadnja leta na velikih tekmovanjih skrbi za skakalko ob palici Tino Šutej. Ljubljančanka namreč študira v Združenih državah Amerike in postavlja nove slovenske mejnike. Černe se je v svojem življenju izkazal že v številnih vlogah. Denimo kot predsednik disciplinske komisije v dopinškem primeru Jolanda Čeplak, kot nepozabni vodič v atletski vasi na zadnjem svetovnem prvenstvu v Daeguju. "Slavc" je vedno trdil, da bi moral biti ob Tini Šutej na velikih tekmovanjih njen ameriški trener, ki jo precej bolje pozna, vendar je bil na koncu venomer on tisti, ki je skrbel za nekdanjo varovanko, saj si Američan ni vzel časa za Šutejevo. "Na olimpijske igre bo šel z mano ameriški trener. Kot vem, smo poslali atletski zvezi vse podatke za akreditacijo, tako da upam, da s tem ne bo težav," je včeraj ob čakanju na svojo akreditacijo pojasnila Tina Šutej. Kot vedno dobro razpoložena je še dejala, da ji nekoliko slabši rezultati v poletni sezoni ne povzročajo rane na želodcu. Da bo preprosto najboljša na dveh vrhuncih sezone - EP v Helsinkih in olimpijskih igrah v Londonu. Svoje znanje bo pokazala jutri, ko jo že ob deveti uri čakajo naporne kvalifikacije, v katerih gotovo ne bosta tekmovali Rusinji Jelena Isinbajeva in Svetlana Feofanova.

Včeraj je bil poseben dan za sprinterje. Ob čakanju na startni strel so lahko preizkusili napetost v bloku. "Starter nas je usmeril v položaj, ko čakamo le še strel. A tega ni bilo od nikoder. Vsakdo, ki je pri čakanju le malce trznil z nogo, je zaslišal alarm. Ta seveda pomeni diskvalifikacijo. Bilo je poučno, da se športnik venomer prepriča, da je treba zbrano čakati na startni strel, ne pa trzati z nogo," je opisala izkušnjo sprinterka na 100 metrov z ovirami Marina Tomič. Atletinja Kladivarja je bila v družbi trenerja Mateja Juharta precej neučakana. Bila je namreč še ogreta, ko je iskala pomožni stadion, da bi brez dodatnega vnovičnega ogrevanja opravila trening do konca. Glavni stadion je bil namreč včeraj zaprt, kar je za velika prvenstva dokaj neobičajna izkušnja.

Danes bo dan D za številne slovenske atlete. Prvi dan EP bodo šli v tekmovalno areno številni slovenski upi za visoka mesta. Svoje znanje bosta pokazali skakalki troskoka Snežana Rodič (čuti bolečino v stegenski mišici) in Marija Šestak, še pred njima pa bo poskušal Matic Osovnikar znova na največji tekmi iz sebe iztisniti največ. V popoldanskem programu bosta glavna slovenska upa Martina Ratej v metu kopja in skakalec v višino Rožle Prezelj, ki si je včeraj nasprotno od drugih atletov ogledal prizorišče v popoldanskem času. "V zadnjem desetletju sem tekmoval na vseh večjih tekmovanji z izjemo svetovnega prvenstva v Helsinkih. Na Finskem še nisem nastopil, a vam zagotavljam, da z nestrpnostjo čakam prvenstvo," je pojasnil Kranjčan.

Danes bo stresno tudi za novega Slovenca Brenta LaRueja, ki bo dopoldan v teku na 400 metrov z ovirami prvič oblekel dres nove reprezentance. Cvet slovenskega teka na srednje proge Žan Rudolf bo doživel članski krst v teku na 800 metrov. Matija Kranjc pa bo tekmoval v kvalifikacijah meta kopja, disciplini, ki ji dajejo Finci največji poudarek. Predvsem zaradi nacionalnega heroja Tera Pitkamakija, ki sicer letos ne sodi v krog favoritov za kolajne. A Pitkamaki je na včerajšnji uradni tiskovni konferenci v prostorih helsinške mestne hiše povedal, da je spomin na domače SP leta 2005 še zelo svež, takratno četrto mesto pa mu ne bo dalo miru, dokler dosežka pred domačo publiko ne bo izboljšal.

"Lahko rečem, da sem v Helsinke pripotovala dobre volje. Skoki okoli 14,20 so se na tekmah ustalili, kar daje določen občutek varnosti, a še zdaleč ne zadovoljstva. Zavedam se, da bo treba povprečje daljših skokov še dvigniti. Verjamem, da sem sposobna skakati 20 do 30 centimetrov dlje. V tem primeru bi bili rezultati precej boljši, vsi mi pa bi bili bolj zadovoljni," je napovedala Marija Šestak.