Prenova fantazijskega žanra
Zadnji trije deli priljubljene sage so v slovenščini izhajali v rednem ritmu, po ena knjiga vsako leto, zato najbrž nismo čutili enake napetosti in neučakanosti kot angleško govoreči bralci, ki so na nove prigode nekaterih junakov čakali več kot deset let. George R. R. Martin je namreč po tretjem nadaljevanju sage, Vihri mečev, zgodbo razcepil na pol: polovici junakov je sledil v četrtem nadaljevanju, Vranji gostiji, na katero so bralci čakali pet let, druga polovica junakov pa je znova zaživela šele čez dodatnih pet let - v pričujoči knjigi. To je povzročilo precej prizadetih in ostrih reakcij; nekateri bralci so avtorja zaradi "zamude" prek spleta napadli celo z žaljivimi komentarji. O tem je spregovoril tudi sam pisatelj v pogovoru za naš časopis, ko je pred enim letom obiskal Slovenijo. Toda pri slovenskih bralcih ni bilo nobenih zamer, prav nasprotno: 2000 udeležencev literarnega večera v knjigarni Konzorcij ga je zasulo z občudovanjem in Martin je po rekordnih šestih urah podpisovanja knjig uradno izjavil, da v prihodnje ne bo več javno podpisoval svojih del. Martinovo fantazijo je še dodatno popularizirala televizijska nadaljevanka produkcijske hiše HBO, ki je pred kratkim končala svojo drugo sezono, v kateri so ekranizirali drugo nadaljevanje sage.
Sicer pa pomen Martinove sage ni samo v njeni nesluteni popularnosti, temveč v tem, da je uveljavila določene nove kriterije in prenovila temelje fantazijskega žanra. Prva stvar, ki smo jo lahko opazili med prebiranjem teh dolgih knjig, je slog: če je Tolkien uporabljal privzdignjen, formalen, skorajda profesorsko neomadeževan jezik, smo v Pesmi ledu in ognja priče bolj minimalistični, celo skopi, v dialogih pa neotesani in vulgarno znižani govorici blatnega psevdosrednjeveškega okolja.
Martinovo sago zaznamuje tudi precej več brutalnosti in seksualnosti, kot smo ju vajeni v podobnih delih, njegov mračni fantazijski svet pa ne uteleša boja med principi dobrega in zlega, značilnega za številna fantazijska dela, temveč veliko bolj dvoumno moralno meglenost. Plemenitih vitezov in nedolžnih dam pri Martinu ni, njegovi liki so pokveke, pankrti in obsojenci, obstoj lepega in moralnega pa je skorajda onemogočen že na formalni ravni, saj je vsako od poglavij napisano iz perspektive drugega junaka, s tem pa je vzpostavitev enega gledišča in kriterija resnice ukinjena. Dogajanje je umeščeno v čas propada ene strukture oblasti in hkratnega porajanja nove, pri čemer se pojavijo številni pretendenti na oblast, ki za cilj ne izbirajo sredstev. Najbolj zanimiv del brutalne bitke z neštetimi junaki pa je, da poteka brez ideologij in velikih govorov o vrednotah, pravicah, religijah. Meče poganja samo volja do moči. Politika in vojna sta tako pri Martinu ogoljeni do samega bistva: uveljavitve sebičnih osebnih interesov vplivnih družin in posameznikov.
Korak stran od eskapizma
Pesem ledu in ognja velja za fantazijo, ki jo prebirajo "tudi ženske", kar ni nenavadno, saj je Martin kljub mačističnemu in patriarhalnemu okolju svojega fantazijskega sveta vanj vnesel tudi vrsto zelo raznovrstnih, močnih in uporniških ženskih likov, ki se s svetom soočajo na popolnoma različne načine: Catelyn Stark je "mati volkulja", ki zapusti ognjišče, da bi obranila otroke, Cersei Lannister je klasična fatalka, ki vodi politiko v moških posteljah, Arya Stark je devetletna protofeministka, ki zavrže pletilne igle in na skrivaj hodi na ure mečevanja, Brienne je vitezinja, ki jo zaradi spretnosti in videza pogosto zamenjajo z moškim, lepa Daenerys pa iz plašnega dekleta postane avtoritarna plemenska voditeljica.
Z okrutnim, brezkompromisnim realizmom se Martin oddaljuje od fantazijskega eskapizma in nevarno odslikava svet, v katerem živimo. Pri tem ne moremo mimo vzporednic z Martinovo domovino in njenim načinom implementacije demokracije po svetu. Tovrstnih povezav se je po lastnem priznanju začel zavedati tudi avtor sam, čeprav naj bi mu bilo ob tem nelagodno, saj tega ni počel namenoma. V peti knjigi, kot pojasnjuje prevajalec Boštjan Gorenc, je prikazan tudi zavojevalski pohod mlade in nevarne Daenerys, ki zavzame mesto Meereen in mu želi vladati, a njenemu novemu ljudstvu ni do lepe vladarice, saj ji vrača z zarotami, umori, sovraštvom in spletkami. To so tudi težave, ki jih lahko primerjamo z ameriško zasedbo Iraka, je komentiral Gorenc; o tem, kako se Daenerysin pohod razplete, pa ni hotel govoriti.