Študenti Univerze v Ljubljani lahko karierne svetovalce najdejo na vseh 23 fakultetah in treh akademijah. Študentom in diplomantom ti ponujajo celostno podporo na njihovi študijski in karierni poti, jim svetujejo pri načrtovanju kariere in pomagajo graditi njihove zaposlitvene kompetence že med študijem, medtem ko diplomantom pomagajo pri uspešnem prehodu v prvo zaposlitev. O storitvah Kariernih centrov in zakaj je prav, da mladi v njih poiščejo nasvete in pomoč, smo govorili z Majo Dizdarević, koordinatorico projekta razvoja in izvajanja dejavnosti kariernih centrov na Univerzi v Ljubljani, in Urško Gruden, karierno svetovalko za študente Filozofske in Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.

Katere pogoje mora izpolnjevati študent ali diplomant, da mu omogočite svetovanje?

Urška Gruden: Sprejmemo vsakega študenta, ki študira na Univerzi v Ljubljani in tudi naše diplomante, ki iščejo prvo zaposlitev. Naše storitve so brezplačne, saj operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov 2007-2013, "Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja" ter "Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva". Pogoj je le, da študira ali je končal študij na Univerzi v Ljubljani.

Kaj obsega svetovanje pri načrtovanju kariere?

Urška Gruden: Svetovanje seveda prilagodimo potrebam in pričakovanjem vsakega posameznika. Najpogosteje se na nas obrnejo, ker se želijo posvetovati glede nadaljnje izobraževalne poti, zaposlitvenih možnosti po zaključku izobraževanja ter za pomoč pri iskanju zaposlitve. Zato nas pogosto sprašujejo tudi glede študentskega dela in opravljanja prakse. Še zlasti za opravljanje praktičnega dela v podjetju je zadnja leta vse večje povpraševanje, saj so trenutne gospodarske razmere zelo neugodne. Svetujemo jim, kako pripraviti zaposlitveni načrt, kako se lotiti iskanja zaposlitve in stopiti v stik s potencialnim delodajalcem, kako povečati lastno konkurenčnost na trgu dela, kako izboljšati način iskanja zaposlitve in kako poiskati nove zaposlitvene priložnosti.

Kdaj je najbolj primeren čas, da študentje poiščejo svetovalca? Je to že na začetku študija?

Urška Gruden: Seveda je najbolje, da pridejo do nas čim prej. Prav vse leto pripravljamo posebne promocijske aktivnosti z namenom ozaveščanja, kako pomembno je načrtovanje kariere že od prvega dne, ko stopijo na fakulteto ali akademijo.

Kako pomagate graditi študentove zaposlitvene kompetence in zakaj je pomembno, da se to odvija že v času študija?

Urška Gruden: Z individualnimi in skupinskimi svetovanji, organiziramo pa tudi brezplačne delavnice in druge oblike izobraževalnih dogodkov. Pripravljamo predstavitve delodajalcev, ki jih seznanijo o zaposlitvenih možnostih v njihovih organizacijah, študenti lahko pri njih spoznavajo tudi realna delovna okolja … Na ta način želimo pomagati, da postanejo hitreje in bolj zaposljivi, pripravimo jih na zahteve delodajalcev ter jim skušamo omiliti morebitni šok pri prehodu iz študentskega okolja na trg dela.

Študente želite torej povezati s potencialnimi delodajalci že med študijem. Koliko podjetij sodeluje z vami in kje so še mogoče izboljšave?

Urška Gruden: Doslej smo uspešno sodelovali z več kot stotimi različnimi podjetji oziroma organizacijami. Obiski študentov v realna delovna okolja so se izkazali za zelo koristne, saj lahko tako študentje navežejo oseben kontakt s potencialnimi delodajalci in se dogovorijo o možnostih sodelovanja. Navadno je ta pristop tudi bolj najbolj učinkovit. Imamo že nekaj primerov študentov in diplomantov, za katere se je obisk izkazal kot zelo uspešen, saj so se nekateri dogovorili za delo, drugi pa za pripravo seminarskih ali celo diplomskih nalog.

Sodelovanje delodajalcev z nami je brezplačno. Na nas se lahko delodajalci obrnejo, če želijo objaviti razpis za prosto delovno mesto, študentsko delo, prakso, kadrovsko štipendijo in podobno. Ponujamo jim tudi informacije v zvezi s študijskimi programi na Univerzi v Ljubljani in prenovo visokega šolstva. Veliko je podjetij, ki se že sama obrnejo na nas, pa vendar še vedno tudi sami pristopamo do njih. Tisti, ki nas že poznajo ali pa so že sodelovali z nami, se redno obračajo na nas, saj imajo dobre izkušnje s sodelovanjem z nami, predvsem pa z našimi študenti in diplomanti.

Izvajate tudi simulacijo selekcijskega postopka. To je za iskalce zaposlitve pomembna izkušnja. Kakšen je odziv mladih?

Maja Dizdarević: Zanimanje je zelo veliko. Samo v letu in pol se je je v okviru našega projekta udeležilo več kot tristo študentov in diplomantov, ki iščejo prvo zaposlitev. Naš način svetovanja ponuja svetovancu konkreten vpogled v to, kako ti sploh potekajo. Veliko mladih namreč z njimi še nima izkušenj.

Ob prijavi na svetovanje morajo kandidati posredovati primer motivacijskega pisma in CV, ki bi ga oziroma ga uporabljajo v postopkih iskanja zaposlitve. Svetovanje pa poteka v več fazah. Najprej opravimo psihološko testiranje - svetovanec reši nabor posebnih psiholoških testov, ki so pozneje podlaga za simulacijo selekcijskega intervjuja. Sledi izvedba selekcijskega intervjuja s svetovancem, ki je zelo podoben intervjujem, ki jih izvajajo potencialni delodajalci. Pri simulaciji se navežemo na posredovano motivacijsko pismo in CV ter na rezultate prehodnega psihološkega testiranja. Na koncu svetovancu posredujemo povratno informacijo, kako se je izkazal, in mu posredujemo priporočila za naprej. Pomembno je tudi, da skupaj pripravimo osnutek kariernega načrta.

Katere so ključne lastnosti mladega človeka, ki jih zahtevajo delodajalci?

Maja Dizdarević: Delodajalci poleg ustreznih strokovnih kompetenc pričakujejo predvsem pripravljenost za vseživljenjsko izobraževanje in izpopolnjevanje, prilagodljivost, delavnost, lojalnost, pridnost, samoiniciativnost, smisel za delo z ljudmi in komunikativnost. Pri zadnjih dveh je seveda odvisno, za kakšno delovno mesto gre.

Ste tudi pomembna opora diplomantom - kolikim ste že pomagali najti zaposlitve in kako poteka postopek, saj mladi, še zlasti družboslovci, čakajo na prvo zaposlitev skoraj eno leto? Koliko časa torej diplomantu ponujate pomoč?

Maja Dizdarević: Svetovali smo že več kot tristo diplomantom, ki iščejo prvo redno zaposlitev. Podatkom o tem, kolikim smo pomagali najti zaposlitev, pa žal še ne sledimo sistematično, dobimo pa neposredne povratne informacije od diplomantov, ko se nam zahvaljujejo za informacije in svetovanje, ki so jim pomagali do zaposlitve. Prepričani smo, da posredno vplivamo na boljšo zaposljivost diplomantov tudi tako, da jim posredujemo informacije o razpisih za prosta delovna mesta, natečaje in druge karierne priložnosti ter jim svetujemo v postopku iskanja zaposlitve. Od posameznika je namreč odvisno, kako bo izrabil razpoložljivo ponudbo storitev in informacij, ki so mu na voljo.

Kako lahko kot karierni center študente spodbudite, da bi čim prej doštudirali?

Maja Dizdarević: Ena naših ključnih nalog je delo z osipniki. Nemalo je takih, ki imajo težave s prehajanjem v višje letnike ali pa ugotovijo, da študij, ki so ga izbrali, ne izpolnjuje njihovih pričakovanj. Pri tisti, ki imajo težave s prehajanjem v višji letnik, preverimo njihov stil učenja in jim ponudimo možnost izpopolnjevanja na naših delavnicah. S tistimi, ki razmišljajo o spremembi študijskega programa, se na individualnem svetovanju pogovorimo o njihovih pričakovanjih in željah za prihodnost. V skladu s tem jih obveščamo o drugih možnosti študija.

Ali bolonjski sistem omogoča mladim dovolj praktičnega dela, da se lažje zaposlijo?

Maja Dizdarević: Oblike in dolžina praktičnega dela so odvisne od posameznega študijskega programa. Če si nekdo želi več praktičnega usposabljanja, lahko dodatne izkušnje pridobi bodisi s študentskim delom, pripravo seminarskih, diplomskih in bodisi z izdelavo drugih projektnih nalog na konkretnih primerih iz realnega delovnega okolja.