Mestna občina Celje, ki jo vodi Bojan Šrot, je že najmanj dve desetletji lastnica te stavbe, najemnine pa brat bratu in svakinji po mnenju računskega sodišča ni zaračunaval. Računsko sodišče je ugotovilo, da so bili celjski davkoplačevalci tako oškodovani za skoraj 30.000 evrov na leto. Revizija pa je pokazala še na vrsto drugih nepravilnosti, od tega jih je kar 13 povezanih z oddajo poslovnih prostorov.
Bo Bojan res tožil Srečka Šrota za 83.500 evrov uporabnine?
Župan Bojan Šrot je z ministrstvom za obrambo oziroma takratno ministrico Ljubico Jelušič leta 2009 podpisal pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, občina pa je zahtevek za vknjižbo lastninske pravice za prvo in drugo etažo stavbe na Prešernovi ulici 19 vložila maja 2010, tako da je šele decembra istega leta z družbo Novi tednik in Radio Celje sklenila neposredno pogodbo o najemu za dobo petih let. Omenjena pogodba pa je bila sklenjena tudi za 11 mesecev za nazaj, kar pomeni, da je stopila v veljavo dejansko že 1. januarja 2010. Določena je bila tudi mesečna najemnina v višini 2456,50 evra, kar na leto znese 29.478 evrov. Za toliko pa se je občina, ker zemljiško knjižnega stanja ni uredila že prej, na leto tudi obrisala pod nosom, je ugotovilo računsko sodišče.
Z mestne občine so računskemu sodišču že pojasnili, "da bi zaradi nerazčiščenega obligacijsko in stvarnopravnega položaja med pogodbenima strankama oddaja poslovnega prostora v najem potencialnemu novemu najemniku pomenila zgolj dodatne zaplete". Ko pa je prišlo do vpisa v zemljiško knjigo, je z obstoječim uporabnikom sklenila neposredno pogodbo, kar pa ni v skladu s predpisi glede ravnanja s stvarnim premoženjem. "Občina je najemniku marca letos zato poslala zahtevek za plačilo uporabnine vse od marca 2007 do decembra 2009 v znesku 83.513,50 evra. Če ta ne bo poravnan, bo zoper njega vložila tožbo. Ker je občina torej uporabnika že pozvala k plačilu tega zneska, od nje nismo zahtevali odzivnega poročila," so pojasnili na računskem sodišču.
35 let so gledali v zrak
Pogodba med občino in ministrstvom za obrambo v letu 2009 je bila torej podlaga za ureditev stanja in župan Bojan Šrot je že pred časom pojasnjeval, da prej sploh niso mogli zaračunavati kakršne koli najemnine. Na računskem sodišču pa menijo povsem drugače. Občina naj bi že od leta 1977 imela čas za ureditev zadev, seveda ob "pomoči" ministrstva za obrambo. In kaj se je dogajalo pred 35 leti? "Skupščina občine Celje je leta 1977 poslovni prostor na sedanji Prešernovi ulici 19 zamenjala za stanovanja v Pucevi ulici. Vse od takrat sta obe pogodbeni strani, tako ministrstvo kot občina, uporabljali in izvajali upravičenja in obveznosti, ki izhajajo iz lastništva, ne da bi bila za to sklenjena menjalna pogodba, na podlagi katere bi bila mogoča tudi vknjižba," pojasnjujejo na računskem sodišču.
Tako je bilo vse do leta 2010, ko je občina na okrajno sodišče le vložila zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice, medtem ko prej, tako Šrot, za to ni bilo podlage. Občina pa v tem primeru, meni sodišče, ni ravnala kot dober gospodar. A tudi na ministrstvu za obrambo so že pred časom pojasnjevali, da za zaračunavanje najemnine ni bilo zadržkov. Tudi oni so namreč ves čas zaračunavali najemnino za stanovanja, v katera so se vselili častniki nekdanje JLA. Res pa je, da zaračunavanje najemnine medijski hiši, ki jo je ustanovil nekdanji SZDL, v praksi ni bilo običajno, a po letu 1994, ko podjetje ni bilo več v družbeni lasti, temveč je prešlo v zasebno last, teh zadržkov res ni bilo več.
