"Imam dolg trening na nizki intenzivnost. Kot nalašč bo," je pojasnil strategijo za ta dan, ko se je z Gorenjske začela pot v Kamnik, kjer so ga po objavi na spletnem profilu čakali kolesarji iz vse Slovenije. "Pisal sem maturo. Take priložnosti nisem želel zamuditi," je razkril eden iz množice Aljaž Praznik, eden najobetavnejših slovenskih smučarskih tekačev. Take priložnosti se ne zamuja.

Najboljši slovenski kolesar dneva ni vzel izletniško, trening je opravil le z (malce) daljšimi prekinitvami vrh klancev. Postavil se je na čelo in smo šli. Že na prvem vzponu pa so vsi, med katerimi je bilo nekaj najboljših amaterskih kolesarjev, v neposredni primerjavi spoznali, kako vesoljska je razlika do favorita Toura. Do vrha Črnivca smo mu z zadnjimi močmi sledili le redki. Iz Stahovice je v času to pomenilo 25 minut. Janijev podatek pa je bil vrtenje na moči okoli 350 vatov. To je malo pod povprečjem, s katerim je prevozil vzpon na Pokljuko na dirki Po Sloveniji, objavljenem na spletni strani trainingpeaks.com. Od tistega maksimuma 554 vatov preteklo soboto je bilo še daleč. "No, povsem na nizki intenzivnostni moči to le ni bilo," je priznal, predem smo se spustili v dolino. Cviljenje ob zaviranju je bilo zvočni opomin, kdo je na čelu. "Novi obročniki, moram paziti," je pojasnil pri 70km/h na števcu. "Saj imate skoraj vsi boljša kolesa," se je Jani začudil v Logarski dolini, ko si je ogledal opremo enodnevnih vadbenih sparing partnerjev. Razumljivo, da je pripomba ponarodela.

Vendar Jani je imel nekaj, česar ni mogoče zlahka kupiti. Potem ko ga je o najbolj izstopajoči opremi kolesa vprašalo že 24 kolesarjev, vsak posebej seveda, je na Pavličevem sedlu tudi Aniti, edini ženski v karavani, padel v oči neobičajen sprednji verižnik. Ni bil okrogel, ampak ovalen. "S tem izničujem mrtvo točko pri poganjanju pedal. Vozi ga tudi večina kolesarjev ekipe Sky. Treba se je navaditi. Že po 15 minutah vrtenja pedal se noge vrtijo kot prej," je Jani opisal izkušnje ob omembi najbolj tehnološko napredne ekipe v karavani s prvim favoritom Toura Bradom Wigginsom na čelu. In prvemu v bližini je ponudil karbonskega konjička za kratek preizkus. Ni omenil, da se samo vrti.

V Logarski dolini je bil navdušen nad lepimi kraji in se v Solčavi čudil okrepčevalnici, stari bencinski črpalki še iz časov Tita, kot se je pošalil. Na Pavličevo sedlo je še bolj pritisnil, čeprav je bil, razumljivo, vseskozi na čelu. Miha, ki ima rekord na Vršič pod 36 minut, na Maratonu Alpe na isti trasi pa je bil dvakrat med deseterico, je popustil po 500 metrih. Tudi najbolj spočiti domači amater Luka mu ni sledil niti dva kilometra. Na Jezersko je Brajko, da ne bi preveč čakal, vzel še dva kilometra dodatnega "zaleta" nižje v dolino proti Železni Kapli. "Sem se skoraj prehladil, ko je švignil mimo," se je pošalil eden, ki ga je ujel pod vrhom.

Pred Preddvorom nas je skromno in preprosto pohvalil. "Nismo šli počasi. Presenečen sem, koliko nekateri zmorejo. Moje povprečje čiste vožnje je 290 vatov, kar je nekako 5 vatov na kilogram," je navrgel strokovni podatek in "napol mrtvim" v zavetrju ob povprečju 48 km/h razkril razmišljanje, da bi zavil še na Krvavec. "Morda je le preveč vroče. Sicer se moram tega vremena navaditi, saj bo v Pirenejih peklensko. Vročini se pridruži še vlaga. Morda je tudi bolje tako, da ne grem. Bivam vendar tudi v višinskih sobah v Planici. Da v nedeljo na državnem prvenstvu v Mirni Peči le ne bom preveč utrujen," se je odločil, s čela kolone pomahal v pozdrav in zavil na zahod proti 70 kilometrov oddaljeni dolini pod Poncami in 1080 kilometrov oddaljenemu Liegeu, kjer bo start dirke Po Franciji. Od tam do cilja v Parizu bo 3511 kilometrov.