Podobno kot v JAK razmišljajo tudi v Slovenskem filmskem centru, kjer so na svoji spletni strani že objavili tarifo za izvajanje svojih storitev, ki bi se gibala med 60 in 750 evri na prijavo projekta. Uporabnike svojih storitev do 28. junija vabijo k javni razpravi na to temo.

Za preživetje agencije - pa knjig?

Agencija bi po besedah direktorja predpisala takšno tarifo, ki bi ji omogočala preživetje. Okvirno Pregl ocenjuje, da bi ta morala znašati okoli tri odstotke programskih sredstev. "To za prijavitelje ni tako hud znesek, je pa dovolj za delovanje agencije." Idejo tarife je Pregl že predstavil na nedavnem kongresu založnikov, kjer je ugotovil, da med njimi ni kakega posebnega navdušenja nad zamislijo. Vendar so se vsi strinjali, da raje plačajo 3 odstotke in dobijo 97 odstotkov, kot da ne bi dobili nič, ker jim nihče ne bi imel ničesar izplačati, kot je svoje izsledke povzel direktor agencije. Tarifnik bi po Preglovih besedah lahko pripravili čez poletje ter ga dali v javno razpravo, kasneje pa bi ga morala potrditi še vlada.

Nekaj odzivov na predlog uvedbe tarife so podali sodelujoči na torkovi seji Nacionalnega sveta za kulturo. Njegov predsednik Miran Zupanič meni, da bi prinesel skrajno absurdno situacijo, ko bo tisti, ki kandidira za javna sredstva, dejansko plačal za kandidaturo. Ocenjuje, da mu ne bo preostalo drugega, kot da tarifo plača na račun programskega denarja. Urednik pri Cankarjevi založbi Andrej Blatnik meni, da je lahko dobra plat tarifnika zmanjšanje števila neresnih špekulativnih prijav. Podobno kot Zupanič pa se sprašuje, ali bi bil v skladu z deklariranimi cilji demokratizacije znanja in znanosti.

Bodo pomagali donatorji?

Sprejem tarifnika bi JAK omogočil zapolnitev finančne luknje v času izvajanja razpisov za področje kulture ob koncu leta. Medtem pa ostaja odprto vprašanje financiranja znanstvenega tiska, za katerega so bili razpisi izvedeni, del nakazil pa že opravljen. V začetku junija je JAK ustavila delo na tem področju, saj sta bila vmes sprejeta rebalans in zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki JAK, kot tudi SFC, omogoča le še črpanje tistih sredstev iz državnega proračuna, ki so namenjena financiranju programov. To pomeni, da JAK v tem trenutku nima s čim plačati niti papirja, na katerega bi natisnili odločbe, niti računovodje, ki bi znižana sredstva založnikom izplačal.

Da lahko na agenciji čim prej izpolnijo obveznosti do založnikov, mora vlada odobriti njen predlog, da sme JAK za svoje delovanje uporabiti razliko med prihodki in odhodki iz preteklih let, ki bi življenje agenciji podaljšala sicer le za dva meseca. Porabo prihodkovnih presežkov je že potrdil svet agencije. Strokovna komisija za področje znanosti naj bi se po Preglovih besedah obrnila tudi na večja slovenska podjetja s prošnjo, da za dokončanje razpisov donirajo približno 30.000 evrov, kolikor so znižani stroški delovanja na področju znanosti. Vendar pa Pregl opozarja, da statusna oblika agencije za morebitne partnerje v gospodarstvu ni najbolj primerna. Kdor bi namreč želel javni instituciji, ki opravlja javne naloge, nameniti donacijo, mora plačati davek, saj agencija ni neprofitna institucija.

Medtem so nam z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport potrdili, da spremembe zakona o Javni agenciji za knjigo, vključene v ZUJF, niso bile narejene na podlagi presoje možnih oblik zunajproračunskega financiranja JAK. Informacija najbrž ni presenetljiva, saj je jasno, da trenutna zakonska podlaga agencijo za knjigo bolj onemogoča kot omogoča: "Pridobivanje konkretnih zunajproračunskih financerjev in zunajproračunskih prihodkov je odvisno od pobude in načrtovanja agencije."