Podpredsednik DZ sicer ocenjuje, da je zaradi trenutnega gospodarskega položaja v Evropi naša država trenutno na prelomnici, pri tem pa je zelo pomembno, katero smer bo izbrala, ker bo ta odločitev "zaznamovala naslednja desetletja slovenske države". Prav tako ocenjuje, da bo naš preboj iz krize odvisen predvsem od naše volje in naše pripravljenosti za spremembe.

Pri izhodu iz krize moramo sicer po besedah Presečnika upoštevati, da socialna država temelji na gospodarski uspešnosti in da so socialno najmočnejše države ravno tiste, ki se ponašajo z najbolj tehnološko razvitimi gospodarstvi. "Smo res tako daleč, da bomo sami sebe prepričali, da smo sposobni odkriti povsem nov koncept, kjer lahko vzdržujemo visoko raven socialne države, ne da bi karkoli naredili za tisti sektor, ki pravzaprav ustvarja naše bogastvo," se je vprašal.

Presečnik sicer ocenjuje, da nam je pri preboju iz krize v zadnjih mesecih uspelo narediti "majhen, a izredno pomemben korak". "Dokazali smo, da lahko izstopimo iz kroga nevzdržnega trošenja, da si lahko sami postavimo omejitve in s tem dali signal celotnemu svetu, da še lahko računa na slovensko finančno stabilnost," je dejal, ob tem pa izrazil prepričanje, da brez varčevanja pri javni porabi ni mogoče spodbuditi investicij in gospodarske rasti.

Nekaj pomembnih držav nasprotovalo osamosvojitvi

Glede investicij, pri katerih je prisoten javni denar, Presečnik opozarja, da morajo biti zelo premišljene, saj so finančne možnosti na tem področju zelo omejene. Pri tem je opozoril, da so infrastrukturni projekti, ki so pred državo, nujni, naša prednostna naloga pa daje, da jih izpeljemo čim prej.

V svojem nagovoru je orisal tudi pot nastajanja slovenske države, ob tem pa poudaril, da njeno snovanje in rojstvo ni bilo enostavno, saj je nekaj pomembnih držav članic mednarodne skupnosti nasprotovalo našemu osamosvojitvenemu procesu.

Zadeve so po besedah podpredsednika DZ premaknile šele Sloveniji prijateljske države, vključno z Vatikanom, ki so kmalu spoznale, da je država Slovenija realnost, vrata v mednarodno prizorišče pa so se nam dokončno odprla 15. januarja 1992, ko je Slovenijo priznala Evropska skupnost.

Presečnik: Naša država je plod skupnih prizadevanj ter skupnih državotvornih dejanj

Svoj govor je Presečnik zaključil s pozivom, naj se ne glede na trenutne okoliščine, ob dnevu državnosti spomnimo, da naša država ni samoumevna in da je "plod skupnih prizadevanj ter skupnih državotvornih dejanj, ki so nam omogočila, da smo iz naroda prerasli v nacijo".

Slavnostne seje se poleg poslancev udeležujejo tudi najvidnejši predstavniki vseh treh vej oblasti, med njimi predsednik republike Danilo Türk, predsednik vlade Janez Janša, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša ter ministri in ministrica. Na začetku je zbrane na kratko nagovoril tudi predsednik DZ Gregor Virant, pri tem pa izpostavil, da država danes potrebuje predvsem enotnost in ne delitve.

Po slavnostni seji DZ se bo celotno dogajanje preselilo na Kongresni trg, kjer se bo ob 21.15 začela osrednja državna proslava ob dnevu državnosti.