Podražitev je posledica uveljavitve zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je za šestinšestdeset milijonov evrov znižala stroške, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje, in jih prenesla na dopolnilno zdravstveno zavarovanje.  Premier Janez Janša je v državnem zboru sporočil, da so bile te spremembe nujne, saj bi sicer zdravstveni blagajni letos zmanjkalo skoraj 100 milijonov evrov in celoten sistem financiranja zdravstva bi se sesul. Premier ni povedal, da bi te manjkajoče milijone lahko zbral tudi tako, da bi za 2,5 odstotka povečal zdravstveni prispevek; v tem primeru bi tisti z najnižjimi prihodki plačali samo en evro več na mesec in strošek bi bil neznaten tako za revne kot za bogate državljane. Ampak po mnenju finančnega ministra, ki uresničuje evropski in zlasti svoj lastni neoliberalni načrt ukinjanja socialne države, bi bil tak ukrep nezaslišan. Zato je vlada raje storila še en korak v smer ukinjanja solidarnosti: več kot 30 odstotkov denarja za zdravstvo bodo prispevali iz svojih žepov državljani, medtem ko smo ga še pred petnajstimi leti na tak način zbrali le 20 odstotkov.

Šestinšestdeset milijonov je le dobra dva odstotka sredstev, ki jih zbere ZZZS, za zasebne zavarovalnice pa to predstavlja kar 15 odstotkov njihovih zbranih sredstev. Ampak čudite se: premier trdi, da je vsota, ki naj bi sesula javni sistem, pravi mačji kašelj za zasebne zavarovalnice. Po njegovem mnenju te nimajo nobenega razloga, da bi zvišale svoje premije, temveč le izkoriščajo položaj. Zato jih je ostro kritiziral in jim za zgled postavil javno blagajno: medtem ko prve za lastno delovanje porabijo kar 15 odstotkov zbranih sredstev, jih javna porabi samo dva. Ni čudno, da jim je zapretil: poslancem je napovedal, da bodo kmalu razpravljali o drugačni ureditvi financiranja zdravstvenega varstva.

Najbrž se mi ni treba posebej zaklinjati, da nisem zagovornik dopolnilnega zavarovanja; moji bralci vedo, da sem zadnjih deset let nenehno javno utemeljeval, da je treba dopolnilno zavarovanje ukiniti ali pa njegove premije prilagoditi socialnemu položaju zavarovancev. Neskromno si domišljam, da sem bil jaz tisti, ki je slovensko javnost ozavestil o krivičnosti tega zavarovanja, ki državljanom ne glede na razlike v prihodkih jemlje iz žepov enake premije. Navsezadnje premier uporablja enega od mojih argumentov: tistega o visokih administrativnih stroških, ki jih imajo zasebne zavarovalnice v primerjavi z javno blagajno.

Ampak Janša uporablja ta argument napačno: meni, da bi tudi zasebne zavarovalnice lahko porabljale manj denarja zavarovancev za administrativne stroške. Seveda se spreneveda: če ne kdo drug, ga je njegov finančni minister podučil, da je "izkoriščanje položaja" ena od temeljnih tržnih zapovedi. V svetu ne najdete zasebne zavarovalnice, ki bi imela nižje administrativne stroške, v ZDA pa poberejo zase že dvajset do štirideset odstotkov zbranih premij. Bolj ko je zavarovalniški sistem razdrobljen, bolj ko zavarovalnice med seboj tekmujejo za vse manjše število zavarovancev, večja sredstva se porabljajo za promocijo, trženje, upravljanje, informacijske sisteme in rezervne sklade. In seveda, kar je najvažneje: za profit. Zato se tudi meni zdi popolnoma logično, da bo zavarovalnica, ki ji država naprti dodatne stroške, zvišala premije. Da bi se odpovedala profitu, je tudi v nasprotju z ideologijo, ki jo zagovarja ta vlada.

Janševo pritoževanje nad visokimi stroški zasebnih zavarovalnic je čudno v luči tistega, kar je napovedala njegova neoliberalna brigada ob prevzemu oblasti: da bo razbila javno blagajno na večje število zavarovalnic, ki bodo igraje izboljšale njeno neučinkovitost. Seveda bi ti "strokovnjaki" v vsakem zgodovinskem besedilu o zdravstvenem zavarovalništvu našli dokaze, da drobljenje enotnega nacionalnega zavarovanja vodi k večkratnemu povečanju administrativnih stroškov in velikemu prelivanju denarja, ki ga državljani zbirajo za zdravstvo, v zasebne žepe. Ampak namesto da bi se pustili česa naučiti, do onemoglosti ponavljajo mantro, da je tekmovalnost rešitev tudi za zdravstveni sistem.

Kar počne Janša, je naslednje: zmanjšuje možnost, da bi državljani zbirali denar za svoje zdravje na solidaren način, in jih peha v roke zasebnih zavarovalnic, nato pa v čisti populistični maniri žuga tem zavarovalnicam in jim preti z nekakšnimi ukrepi, ki jih seveda ne bo. Ne zato, ker ne bi bili možni, pač pa zato, ker jim bo prav Janša skupaj s finančnim ministrom najbolj nasprotoval.

To taktiko so nekateri napovedovali: finančni minister bo izvajal trdo privatizacijo javnega sektorja, premier pa bo pretakal krokodilje solze nad nemilo usodo državljanov, ki jim kapital vleče zadnje evre iz žepa. Janša bi rad prepričal državljane, da z zviševanjem premij dopolnilnega zavarovanja nima nič: zaradi vladnih ukrepov premij ne bi bilo treba povišati in za državljane bi vse lahko ostalo tako kot doslej. Ampak hudobne zavarovalnice so zlorabile okoliščino, da je zakon povečal njihove stroške za piškavih petnajst odstotkov, in so brez razloga povišale premije.

Saj poznate tisto naivno samoprepričevanje zatiranih tlačanov skozi vso zgodovino človeštva: če bi presvetli cesar pravočasno zvedel, kaj mu za hrbtom počnejo hudobni ministri, bi gotovo ukrepal.